logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Education, Science, and Research under the Technocratic and Ideological Prism

A View through the Lens of the Central Committee of the Communist Party of Czechoslovakia’s Conceptual Documents during the Two “Normalisation” Decades

Avtor(ji):Jan Slaviček
Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Mojca Šorn (ur.), Andreja Jezernik (lekt.), Linda Kosmyryk (lekt.), Barbara Skubic (prev.), Studio S.U.R (prev.)
Leto:2025
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:https://doi.org/10.51663/pnz.65.2.08
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Jan Slaviček je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PNZ_02_2025.pdf
Velikost:12.33MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Študija na podlagi internih gradiv ključnih komisij Centralnega komiteja (CK) KPČ preučuje, kako je Komunistična partija Češkoslovaške (KPČ) konceptualizirala izobraževanje, znanost in raziskovanje v dveh desetletjih t. i. obdobja »normalizacije«. Na podlagi arhivskih virov komisij, ki so se ukvarjale z znanostjo, tehnologijo, ideologijo in gospodarskimi zadevami, raziskava razkriva zapleteno dinamiko, v kateri so se, čeprav večinoma neuspešno, tehnokratski in ideološki pogledi stalno prepletali. Dokumenti iz zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja so sicer poudarjali prizadevanja za razširitev sekundarnega in terciarnega izobraževanja in opredelili sistemske neučinkovitosti, vendar je bilo zanje značilno tudi togo upoštevanje politične zvestobe in izbirnih meril za izobraževanje na razredni osnovi. Kljub tehnokratskim priporočilom za modernizacijo gospodarstva in delovne sile z izboljšanjem strokovnega izobraževanja so se dokumenti vedno znova vračali k ideološkim okvirom, zlasti k poudarjanju vloge delavskega razreda in vodstva KPČ. Študija dokazuje, da so se v dokumentih KPK v celotnem obdobju izmenjavale pragmatične ugotovitve (kot so nizka učinkovitost raziskovalnih rezultatov, pomanjkanje usposobljenega osebja v znanosti ali neusklajenost med potrebami izobraževanja in potrebami trga dela) in nejasne ali napihnjene napovedi (na primer nerealen cilj doseganja 60-odstotnega deleža srednješolsko izobraženih do leta 1985). Vztrajni pozivi k modernizaciji so bili v nasprotju z zastarelimi strukturnimi preferencami režima, zlasti nenehnim dajanjem prednosti težki industriji pred sektorji, ki temeljijo na znanju. Konec osemdesetih let 20. stoletja je perestrojka spodbudila odkritejšo kritiko preteklih neuspešnih politik. Dokument »Izčrpna napoved«, ki ga je pripravila Češkoslovaška akademija znanosti, je pomenil odmik od predhodnih okvirov in je poudaril nujnost sistemske reforme, akademske svobode in prožnejših izobraževalnih poti. Kljub temu so komisije KPČ še vedno omejevali ideološki ostanki in sistemska inercija. Študija tudi osvetli, kako je prepletanje tehnokratskih ciljev in ideološke ortodoksije oviralo Češkoslovaško pri prizadevanjih, da bi zmanjšala razvojni zaostanek za Zahodom ali ga vsaj ne bi povečala.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71202
    • naslov
      • Education, Science, and Research under the Technocratic and Ideological Prism
      • A View through the Lens of the Central Committee of the Communist Party of Czechoslovakia’s Conceptual Documents during the Two “Normalisation” Decades
      • Izobraževanje, znanost in raziskovanje skozi tehnokratsko in ideološko prizmo
      • Pogled skozi lečo konceptualnih dokumentov centralnega komiteja komunistične partije Češkoslovaške v dveh »normalizacijskih« desetletjih
    • avtor
      • Jan Slaviček
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Mojca Šorn (ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
      • Linda Kosmyryk (lekt.)
      • Barbara Skubic (prev.)
      • Studio S.U.R (prev.)
    • predmet
      • komunistična partija
      • Češkoslovaška
      • izobraževanje
      • normalizacija
      • znanost
      • 1968-1989
      • Communist Party
      • education
      • normalisation
      • science
    • opis
      • The study explores how the Communist Party of Czechoslovakia (CPC) conceptualised education, science, and research during the two decades of the so-called “normalisation” period, drawing from internal records of the key Commissions of the CPC Central Committee (CC). Using archival sources from Commissions dealing with science, technology, ideology, and economic affairs, the research reveals a complex dynamic in which technocratic and ideological perspectives were repeatedly merged, though mostly unsuccessfully. While documents from the early 1970s acknowledged the expansion of secondary and tertiary education and identified inefficiencies in the system, they were also characterised by the rigid adherence to class-based selection criteria of education and political loyalty. Despite technocratic recommendations to modernise the economy and workforce through enhanced technical education, documents consistently fell back on the ideological frameworks, particularly emphasising the role of the working class and the CPC’s leadership.The study proves that throughout the period, the CPC’s documents alternated between pragmatic observations (such as the low research output efficiency, shortage of qualified personnel in science, or misalignment between the needs of education and the labour market) and vague or inflated projections (like the unrealistic target to achieve 60 % secondary education by 1985). Persistent calls for modernisation clashed with outdated structural preferences, especially the regime’s continued prioritisation of heavy industry over knowledge-driven sectors. By the late 1980s, however, the onset of perestroika forced a more open critique of the previous policy failures. A significant shift appeared in the “Comprehensive Forecast” document, prepared at the Czechoslovak Academy of Sciences, which stressed the need for systemic reform, academic freedom, and more flexible educational pathways. Even so, the CPC Commissions remained constrained by ideological remnants and systemic inertia. Finally, the study highlights how blending the technocratic goals with ideological orthodoxy hindered Czechoslovakia’s ability to close the developmental gap with the West or at least reduce the expansion of that gap.
      • Študija na podlagi internih gradiv ključnih komisij Centralnega komiteja (CK) KPČ preučuje, kako je Komunistična partija Češkoslovaške (KPČ) konceptualizirala izobraževanje, znanost in raziskovanje v dveh desetletjih t. i. obdobja »normalizacije«. Na podlagi arhivskih virov komisij, ki so se ukvarjale z znanostjo, tehnologijo, ideologijo in gospodarskimi zadevami, raziskava razkriva zapleteno dinamiko, v kateri so se, čeprav večinoma neuspešno, tehnokratski in ideološki pogledi stalno prepletali. Dokumenti iz zgodnjih sedemdesetih let 20. stoletja so sicer poudarjali prizadevanja za razširitev sekundarnega in terciarnega izobraževanja in opredelili sistemske neučinkovitosti, vendar je bilo zanje značilno tudi togo upoštevanje politične zvestobe in izbirnih meril za izobraževanje na razredni osnovi. Kljub tehnokratskim priporočilom za modernizacijo gospodarstva in delovne sile z izboljšanjem strokovnega izobraževanja so se dokumenti vedno znova vračali k ideološkim okvirom, zlasti k poudarjanju vloge delavskega razreda in vodstva KPČ. Študija dokazuje, da so se v dokumentih KPK v celotnem obdobju izmenjavale pragmatične ugotovitve (kot so nizka učinkovitost raziskovalnih rezultatov, pomanjkanje usposobljenega osebja v znanosti ali neusklajenost med potrebami izobraževanja in potrebami trga dela) in nejasne ali napihnjene napovedi (na primer nerealen cilj doseganja 60-odstotnega deleža srednješolsko izobraženih do leta 1985). Vztrajni pozivi k modernizaciji so bili v nasprotju z zastarelimi strukturnimi preferencami režima, zlasti nenehnim dajanjem prednosti težki industriji pred sektorji, ki temeljijo na znanju. Konec osemdesetih let 20. stoletja je perestrojka spodbudila odkritejšo kritiko preteklih neuspešnih politik. Dokument »Izčrpna napoved«, ki ga je pripravila Češkoslovaška akademija znanosti, je pomenil odmik od predhodnih okvirov in je poudaril nujnost sistemske reforme, akademske svobode in prožnejših izobraževalnih poti. Kljub temu so komisije KPČ še vedno omejevali ideološki ostanki in sistemska inercija. Študija tudi osvetli, kako je prepletanje tehnokratskih ciljev in ideološke ortodoksije oviralo Češkoslovaško pri prizadevanjih, da bi zmanjšala razvojni zaostanek za Zahodom ali ga vsaj ne bi povečala.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2025
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • https://doi.org/10.51663/pnz.65.2.08
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa