logo

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Slovenci v Bosni in Hercegovini, bosansko-hercegovski etnosi v Sloveniji in razkroj SFRJ


Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Mojca Šorn (ur.), Andreja Jezernik (lekt.), Dubravka Mamić (lekt.)
Leto:2025
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.13
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Vera Kržišnik-Bukić je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PRELOM_PNZ_01_2025_web.pdf
Velikost:5.25MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Prispevek podaja pregled vzajemnih migracij Slovencev v BiH in bosansko-hercegovskih etnosov v Slovenijo, s poudarkom na okvirni zadevni zgodovini v 20. stoletju, ko je šlo najprej še za skupni habsburški državni okvir, potem za čas Kraljevine Jugoslavije in nazadnje za najdaljše obdobje socialistične jugoslovanske države. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu prelomu z razpadom SFRJ, ki se je začel s političnim odhodom iz zvezne države in osamosvojitvijo Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Po uspešni vojaški obrambi samostojne slovenske države pred JLA v kratkotrajni vojni v Sloveniji leta 1991 je sledilo zelo hitro mednarodno priznanje obeh republik kot novih samostojnih evropskih držav. Razmeroma pričakovano se je zatem leta 1992 začel več let trajajoči medetnični krvavi razkroj na preostalem območju Jugoslavije. Kot večetnična državna skupnost je Jugoslavija nastala mirno, a je iz etničnih razlogov razpadla nasilno. V zadnjem delu prispevka so obravnavane družbene okoliščine zloma skupne države in neposredne posledice tega zloma za njene narode v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Poudarjena so etična vprašanja razpada jugoslovanske države.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/71164
    • naslov
      • Slovenci v Bosni in Hercegovini, bosansko-hercegovski etnosi v Sloveniji in razkroj SFRJ
      • Slovenians in Bosnia and Herzegovina, Bosnian-Herzegovinian Ethnicities in Slovenia, and the Disintegration of Yugoslavia
    • avtor
      • Vera Kržišnik-Bukić
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Mojca Šorn (ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
      • Dubravka Mamić (lekt.)
    • predmet
      • razkroj
      • Slovenci
      • nacionalizem
      • Bosna in Hercegovina
    • opis
      • Prispevek podaja pregled vzajemnih migracij Slovencev v BiH in bosansko-hercegovskih etnosov v Slovenijo, s poudarkom na okvirni zadevni zgodovini v 20. stoletju, ko je šlo najprej še za skupni habsburški državni okvir, potem za čas Kraljevine Jugoslavije in nazadnje za najdaljše obdobje socialistične jugoslovanske države. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu prelomu z razpadom SFRJ, ki se je začel s političnim odhodom iz zvezne države in osamosvojitvijo Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Po uspešni vojaški obrambi samostojne slovenske države pred JLA v kratkotrajni vojni v Sloveniji leta 1991 je sledilo zelo hitro mednarodno priznanje obeh republik kot novih samostojnih evropskih držav. Razmeroma pričakovano se je zatem leta 1992 začel več let trajajoči medetnični krvavi razkroj na preostalem območju Jugoslavije. Kot večetnična državna skupnost je Jugoslavija nastala mirno, a je iz etničnih razlogov razpadla nasilno. V zadnjem delu prispevka so obravnavane družbene okoliščine zloma skupne države in neposredne posledice tega zloma za njene narode v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Poudarjena so etična vprašanja razpada jugoslovanske države.
      • The paper provides an overview of the mutual migrations of Slovenians in Bosnia and Herzegovina and the Bosnian-Herzegovinian ethnicities to Slovenia, with an emphasis on their history in the 20th century, when the state framework was first the common Habsburg Monarchy, then the Kingdom of Yugoslavia, and finally, for the longest period, socialist Yugoslavia. The contribution pays special attention to the historical turning point represented by the disintegration of the Social Federal Republic of Yugoslavia, starting with the political departure from the federal state and the proclaimed independence of the Republic of Slovenia and the Republic of Croatia. After the successful military defence of the independent Slovenian state against the Yugoslav People’s Army during the short-lived Slovenian Independence War in 1991, the international recognition of the two republics as new independent European states followed very quickly. Somewhat unsurprisingly, in 1992, a disintegration characterised by several years of bloodshed between the ethnicities began in the rest of Yugoslavia. As a multi- -ethnic state community, Yugoslavia had been created peacefully, but it fell apart violently due to ethnic reasons. The final part of the paper discusses the social circumstances of the collapse of the common state and its direct consequences for the Yugoslav nations in Slovenia and Bosnia and Herzegovina. The author focuses on the ethical issues of the Yugoslav state’s dissolution.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2025
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • identifikator: https://doi.org/10.51663/pnz.65.1.13
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa