Prispevek podaja pregled vzajemnih migracij Slovencev v BiH in bosansko-hercegovskih etnosov v Slovenijo, s poudarkom na okvirni zadevni zgodovini v 20. stoletju, ko je šlo najprej še za skupni habsburški državni okvir, potem za čas Kraljevine Jugoslavije in nazadnje za najdaljše obdobje socialistične jugoslovanske države. Posebna pozornost je namenjena zgodovinskemu prelomu z razpadom SFRJ, ki se je začel s političnim odhodom iz zvezne države in osamosvojitvijo Republike Slovenije in Republike Hrvaške. Po uspešni vojaški obrambi samostojne slovenske države pred JLA v kratkotrajni vojni v Sloveniji leta 1991 je sledilo zelo hitro mednarodno priznanje obeh republik kot novih samostojnih evropskih držav. Razmeroma pričakovano se je zatem leta 1992 začel več let trajajoči medetnični krvavi razkroj na preostalem območju Jugoslavije. Kot večetnična državna skupnost je Jugoslavija nastala mirno, a je iz etničnih razlogov razpadla nasilno. V zadnjem delu prispevka so obravnavane družbene okoliščine zloma skupne države in neposredne posledice tega zloma za njene narode v Sloveniji in Bosni in Hercegovini. Poudarjena so etična vprašanja razpada jugoslovanske države.