Leta 1951 se je socialistična Jugoslavija pridružila Mednarodni zvezi zadružnic (ICWG) – ideološko raznoliki mednarodni ženski organizaciji, ki se je ukvarjala z različnimi temami, povezanimi z mirom, zadružnim gospodarstvom in neplačanim reproduktivnim delom. Aktivizem zadružnih žensk ostaja slabo raziskan vidik zgodovinskih študij o (delavskem) organiziranju žensk v socialistični Jugoslaviji in v transnacionalnem kontekstu. Ob upoštevanju vključujočih perspektiv delavskega aktivizma znotraj in zunaj države ta prispevek raziskuje odnos Jugoslavije do ICWG v petdesetih in zgodnjih šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Glede na njen posebni mednarodni položaj pokažem, da je bila Zvezna sekcija zadružnic (Sekcija žena zadrugarki) ena najpomembnejših organizacijskih oblik mednarodnega povezovanja jugoslovanskih žensk v tem obdobju. Poleg tega predstavim, kako so jugoslovanske zadružne aktivistke (kot so Mara Rupena Osolnik, Milka Kufrin, Vilma Pirkovič in druge) dojemale ICWG kot edinstveno platformo za promocijo svojega zadružnega sistema, izmenjavo znanja in izkušenj o specifičnih ženskih vprašanjih ter za vzpostavljanje ključnih mednarodnih mrež.

O predavateljici

Jelena Tešija je doktorska študentka na Srednjeevropski univerzi na Dunaju in raziskovalna sodelavka (prej doktorska raziskovalka) v raziskovalnem projektu ZARAH, ki poteka v okviru dotacije »ERC advanced grant«. Njena doktorska disertacija se osredotoča na zgodovino Mednarodne zveze zadružnic (ICWG) in prispevke članic iz Srednje in Vzhodne Evrope k oblikovanju njenega spolno zaznamovanega delavskega aktivizma.