Zarotniške teorije so globoko zakoreninjene v našem vsakdanjem življenju. Ne glede na to, ali ljudje 'verjamejo' vanje ali ne, so jim izpostavljeni. Ta domačnost izhaja iz zgodovine, popularne kulture in v zadnjem času tudi iz poročanja osrednjih medijev o politikih, ki uporabljajo zarotniško retoriko.

Raziskave o teorijah zarote so se večinoma osredotočale na javnomnenjske ankete – ki kažejo, da velik del prebivalstva verjame v zarote – ali na posebne zarotniške skupine. Zaradi tega danes dobro razumemo, kako zarotniki razmišljajo, argumentirajo in kako jih politiki mobilizirajo, tako na spletu kot izven njega. Vendar pa preučevanje zarotnikov ali njihovih podpornikov ne pove veliko o tem, kako običajni ljudje, skupaj s tistimi, ki se takšnim vsebinam celo izogibajo, v vsakdanjem življenju doživljajo zarote in kako se do njih opredeljujejo.

Ta študija se odmika od dosedanjih raziskav o zarotah, saj preučuje, ali in kako običajni ljudje v zasebnem okolju uporabljajo 'zarotniški govor', ko jih sprašujejo o politiki, uporabi medijev, zdravju, delu in osebnih odnosih – vendar nikoli o teorijah zarote.

Predavanje temelji na raziskavi, izvedeni v okviru projekta 'American Voices Project', skupne pobude univerz Stanford in Princeton, v sklopu katere so intervjuvali več tisoč državljanov. Ta prispevek analizira govor o zarotah, ki se spontano pojavi v teh življenjskih intervjujih, njegov cilj pa je raziskati, kako zarotniška kultura oblikuje vsakdanje izkušnje običajnih ljudi.

O predavateljici

Gwenaëlle Bauvois ima doktorat iz sociologije in deluje kot raziskovalka na Univerzi v Helsinkih.

Njene raziskave se osredotočajo na teme, kot so teorije zarote, družbena omrežja in dezinformacije, politika postresnice ter protimigracijska in protispolna gibanja. Kot del projekta Arenas (Analiza in odzivi na ekstremistične pripovedi) v okviru programa Obzorje Evropa preučuje širjenje ekstremističnih narativov, zlasti na Finskem in v Franciji. Sodelovala je pri pripravi dela o spolu v poročilu Zgodovinske korenine ekstremističnih narativov v Evropi (2024).

Njena dela so bila objavljena v mednarodnih revijah, kot so Emotions and Society, Sociological Inquiry in Discourse, Context & Media. Na Univerzi v Helsinkih poučuje magistrske predmete o populistični mobilizaciji, medijih in polarizaciji.