George L. Mosse je fašistični mit opisal kot »saprofagni organizem«, ki si je poskušal prisvojiti vse, kar je ljudi očaralo med 19. in 20. stoletjem: romantiko, liberalizem in socializem, pa tudi darvinizem in sodobno tehnologijo. Ali lahko na skrajno desnico po hladni vojni gledamo kot na novo vrsto saprofagnega organizma, če uporabimo Mossejevo prispodobo? Da bi odgovoril na to vprašanje, sem se v svojem prispevku osredotočil predvsem na tri vidike diskurza in ideologije nove skrajne desnice: ideološki konfuzionizem/sinkretizem, ideološki parazitizem (in semantično ugrabitev) ter kulturne vojne.