Češki nacionalsocializem se je kot politični tok, ki je predstavljal novo vrsto polburžoaznega radikalizma, izoblikoval na samem začetku 20. stoletja. Okrepil se je v radikalizacijskem valu sodobne množične in emancipatorne politike ter se kmalu razvil v najpomembnejšo nacionalno vejo globalne politične kulture naprednega populizma, ki je pritegnila predvsem veliko množico volivcev nižjega srednjega razreda.

Češki nacionalni socialisti so kljub svojim koreninam v sodobnem toku nacionalizma vseeno težili k temu, da bi presegli nacionalne in kulturne meje nekdanje Češke. Tako so voditelji Češke nacionalsocialistične stranke, čeprav jih je gnala močna ideja o slovanski enotnosti, aktivno sodelovali pri organiziranju prvih nacionalsocialističnih političnih in sindikalnih skupin v nekdanjih slovenskih deželah, in sicer v tržaški pokrajini. Povojna ustanovitev slovenske nacionalsocialistične stranke leta 1919 je bila le posledica dolgotrajnega nadnacionalnega partnerstva slovenskega in češkega nacionalsocialističnega gibanja.

Na podlagi konceptualne zgodovine idej in politike je namen prispevka spoznati češki nacionalni socializem kot tok politične misli in posebno obliko politične kulture, zlasti v povezavi s slovenskim nacionalnim socializmom. Ker takšno politično misel dojemam kot nekakšen progresivni populizem, je moj namen predstaviti mogoče teoretske podlage za povezano oziroma prepleteno zgodovino češkega in slovenskega nacionalsocializma kot medsebojno povezanih vej skupne politične kulture in razpravljati o njih.