Pridružite se nam na seminarju z naslovom »Postsovjetske reforme birokratskih sistemov: Slovenija in Litva«, kjer smo raziskali preobrazbene poti birokratskih sistemov v Sloveniji in Litvi po razpadu Sovjetske zveze. Prvi del seminarja je bilo predavanje, ki je predstavilo načrtovan primerjalni raziskovalni pristop. Osredotočalo se je na postsovjetske reforme skozi prizmo strukturne vzročnosti, kulturnih in birokratskih dediščin, vpliva EU in drugih mednarodnih akterjev ter institucionalnih sprememb. Analiza je raziskovala, kako so zgodovinske dediščine in sodobni izzivi oblikovali upravne krajine Slovenije in Litve. Z uporabo metod kvalitativne in dokumentarne analize je predavatelj predstavil skupne značilnosti in posebne poti teh držav med prehodom iz postsovjetskega obdobja.

Predavanje je poudarilo tudi interdisciplinarni pristop k preučevanju teh reform, pri čemer bo naslovilo prednosti in omejitve takšnega pristopa. Razprava je vključevala vpoglede zgodovinarjev in politologov, da bi reforme postavili v širši družbenopolitični kontekst. Kot del te uvodne raziskovalne predstavitve je predavanje kritično ovrednotilo obstoječo literaturo in metodologije ter ponudilo platformo za razmislek o primerjalnih vidikih slovenskih in litovskih reform.

Predavanje je zajemalo teme, kot so pristop k EU, zgodovinske dediščine, vpliv administrativnih tradicij in pravne kulture na preobrazbe, managerske ideje o reformah ter podobnosti in razlike v reformnih poteh. Ob koncu predavanja smo predlagali vrsto vprašanj za razpravo, da spodbudimo aktivno sodelovanje in nadaljnje raziskovanje obravnavanih tem.

O predavatelju

Remigijus Civinskas je od leta 2001 predavatelj in izredni profesor zgodovine in javne politike na Oddelku za javno upravo na Univerzi Vytautas Magnus. Od leta 2023 je tudi raziskovalec na interdisciplinarnem raziskovalnem inštitutu Vytautas Kavolis v Kaunasu v Litvi. Z več kot petnajstletnimi izkušnjami na področju raziskovanja javne politike in sodobne zgodovine je avtor več monografij in številnih znanstvenih člankov.

V svoji doktorski disertaciji in poznejših raziskovalnih projektih je podrobno preučeval rusko birokracijo in sisteme lokalnih oblasti. To mu je dalo veliko znanja o tem, kako se sistemi spreminjajo ter kako vzajemno delujejo strukturni in kulturni dejavniki. Njegovi glavni raziskovalni interesi zajemajo sodobno in zgodovinsko birokracijo ter reforme javnega sektorja.

K osredotočenju na raziskovanje slovenskih birokratskih reform ga je spodbudila želja, da bi raziskal in primerjal učinke zunanjih dejavnikov, kot so politična doktrina, podpora mednarodnih akterjev in evropeizacija, ter notranjih dejavnikov, vključno s politizacijo, vplivom postsovjetske nomenklature in kulturnimi tradicijami. Slovenija je zelo zanimiv primer, saj se njena pot do reforme močno razlikuje od poti baltskih držav in držav srednje in vzhodne Evrope. To kaže, kako ti dejavniki zelo koristno vplivajo na spremembe v birokraciji.