logo

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

Ivan Žolger: ustavni pravnik – minister brez listnice – delegat. Prispevek k transformaciji elit v pozni Habsburški monarhiji

Avtor(ji):Marija Wakounig
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.), Bojan Balkovec (teh. ur.)
Leto:06. 2025
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2025, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:transformacija elit, Habsburška monarhija, minister brez listnice, ustava, Država Slovencev, Hrvatov in Srbov, Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev, Pariška mirovna konferenca, Elitentransformation, Habsburgermonarchie, Minister ohne Portefeuille, Verfassung, Staat der Slowenen Kroaten und Serben, Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen, Pariser Friedenskonferenz
Identifikator:https://doi.org/10.56420/Zgodovinskicasopis.2025.1-2.04
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Marija Wakounig je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_2025 _ 1-2_celota.pdf
Velikost:6.93MB
Format:
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file61315
Odpri
Prenesi
Opis

Spodnještajerec Ivan Žolger (1867-1925) je spadal k intelektualni meščanski eliti, ki se je izoblikovala v pozni Habsburški monarhiji in se je po njenem razpadu uveljavila kot vodilna v novih nacionalnih državah. Večjezični ustavni pravnik in univerzitetni profesor si je kot visoki državni uradnik pridobil veliko teoretičnega znanja o naravi državnosti in se dobro zavedal krhkosti državnih tvorb. Do konca monarhije je kot edini Slovenec in južni Slovan na položaju ministra (brez listnice) ostal do konca monarhije zvest habsburški dinastiji in Avstriji, po razpadu pa je svoje znanje in zvestobo namenil novi Državi SHS oziroma Kraljevini SHS. V okviru jugoslovanske delegacije je na mirovni konferenci v Parizu zastopal Slovenijo, bil prvi jugoslovanski predstavnik pri Ligi narodov v Ženevi in član Stalnega sodišča za mednarodno pravo v Haagu. Tudi Žolgerjevo zasebno življenje je primer transformacije: kot sin slovenskega kmeta se je poročil s hčerko bogatega, spreobnjenega industrialca in si ustvaril družino ter na Dunaju in v Mariboru kot družinski jezik uporabljal slovenščino.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/70639
    • naslov
      • Ivan Žolger: ustavni pravnik – minister brez listnice – delegat. Prispevek k transformaciji elit v pozni Habsburški monarhiji
      • Ivan Žolger: Staatsrechtler – Minister ohne Portefeuille – Delegat. Studie zur Elitentransformation in der späten Habsburgermonarchie
    • avtor
      • Marija Wakounig
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
      • Bojan Balkovec (teh. ur.)
    • predmet
      • transformacija elit
      • Habsburška monarhija
      • minister brez listnice
      • ustava
      • Država Slovencev, Hrvatov in Srbov
      • Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev
      • Pariška mirovna konferenca
      • Elitentransformation
      • Habsburgermonarchie
      • Minister ohne Portefeuille
      • Verfassung
      • Staat der Slowenen Kroaten und Serben
      • Königreich der Serben, Kroaten und Slowenen
      • Pariser Friedenskonferenz
    • opis
      • Spodnještajerec Ivan Žolger (1867-1925) je spadal k intelektualni meščanski eliti, ki se je izoblikovala v pozni Habsburški monarhiji in se je po njenem razpadu uveljavila kot vodilna v novih nacionalnih državah. Večjezični ustavni pravnik in univerzitetni profesor si je kot visoki državni uradnik pridobil veliko teoretičnega znanja o naravi državnosti in se dobro zavedal krhkosti državnih tvorb. Do konca monarhije je kot edini Slovenec in južni Slovan na položaju ministra (brez listnice) ostal do konca monarhije zvest habsburški dinastiji in Avstriji, po razpadu pa je svoje znanje in zvestobo namenil novi Državi SHS oziroma Kraljevini SHS. V okviru jugoslovanske delegacije je na mirovni konferenci v Parizu zastopal Slovenijo, bil prvi jugoslovanski predstavnik pri Ligi narodov v Ženevi in član Stalnega sodišča za mednarodno pravo v Haagu. Tudi Žolgerjevo zasebno življenje je primer transformacije: kot sin slovenskega kmeta se je poročil s hčerko bogatega, spreobnjenega industrialca in si ustvaril družino ter na Dunaju in v Mariboru kot družinski jezik uporabljal slovenščino.
      • Der Untersteirer Ivan Žolger (1867–1925) gehörte zur jenen intellektuellen bürgerlichen Elite, die sich in der späten Habsburgermonarchie herausgebildet hatte und nach deren Zusammenbruch in den neuen Nationalstaaten führend behaupten konnte. Žolger blieb bis zum Ende der Monarchie als einziger Südslawe und Slowene im Ministerrang (ohne Portefeuille) der Dynastie und dem Kaiserstaat loyal; danach stellte er sein Wissen und seine Loyalität in den Dienst des neuen SHS-Staates bzw. des Königreiches der Serben, Kroaten und Slowenen, vertrat im Rahmen der jugoslawischen Delegation Slowenien auf der Friedenskonferenz in Paris, war der erste jugoslawische Vertreter beim Völkerbund in Genf sowie Mitglied des Ständigen Internationalen Gerichtshofs in Den Haag. Auch das Privatleben von Žolger kann als Beispiel für die Transformation herangezogen werden: Als Sohn eines slowenischen Bauern ehelichte der Jurist die Tochter eines vermögenden, zum Katholizismus konvertierten, Fabrikanten, mit der er drei Kinder hatte und Slowenisch als Familiensprache in Wien und Maribor praktizierte.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 06. 2025
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • identifikator: https://doi.org/10.56420/Zgodovinskicasopis.2025.1-2.04
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccBySa