Prispevek obravnava obdobje druge svetovne vojne in nekaj let po njej. Temelji na spominih Franca Kunstlja s Sela pri Vodicah, ki je bil kot 17-letni fant 1. avgusta 1943 prisilno mobiliziran v nemško vojsko. Njegova usoda je bila podobna usodi mnogih slovenskih fantov in mladih mož, ki so bili v času mobilizacije leta 1943 stari od 17 do 27 let. V prispevku sledimo usodi Franca Kunstlja, ki je bil prvič ranjen že med usposabljanjem, drugič pa na vzhodni fronti, ko se je želel predati Sovjetom. Po trimesečnem zdravljenju in kratkem dopustu, ki ga je preživel na smučarskem tečaju v bavarskih hribih, je konec marca 1945 ponovno odšel na fronto. Desetega maja 1945 so ga zajeli Sovjeti in ga z množico drugih odpeljali v ujetništvo, ki so ga uredili v nekdanjem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Po treh mesecih in pol lakote in prisilnega dela v sovjetskem ujetništvu se je vrnil v Jugoslavijo, kjer so ga po nekajdnevnem zasliševanju 8. septembra 1945 spustili domov. V času Informbiroja leta 1948 je služil še vojaški rok v Jugoslovanski armadi (od leta 1951 se je imenovala Jugoslovanska ljudska armada).