logo

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

"Trst bi nam pomagal živeti saj je naše najbližje mesto : mi bi njemu pomagali, prinašali mu hrano in krepili življenje"

vsakdanje življenje ob jugoslovansko-italijanski meji po drugi svetovni vojni : primer severne Istre (s poudarkom na problemu prehajanja meje in pretoka ljudi ter dobrin)

Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Mojca Šorn (ur.), Andreja Jezernik (lekt.), Studio S.U.R (prev.)
Leto:2024
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:COBISS.SI-ID: 217372163
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Petra Kavrečič Božeglav je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PNZ_03_2024.pdf
Velikost:4.97MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Članek preučuje odnose (posebej ekonomske in socialne), ki so se vzpostavili po koncu druge svetovne vojne v regiji, ki so jo ločile državne meje. Določitev meje na območju, kjer je živelo prebivalstvo, ki se je etnično in jezikovno različno identificiralo, je bila izredno kompleksna. Spremenjene politične okoliščine oziroma režimi so otežili razmere. Ni se torej zastavljalo le vprašanje preživetja na vsakodnevni ravni, ampak tudi vprašanje prilagajanja novemu političnemu ozračju. Prispevek, ki primarno obravnava vsakdanje preživetvene strategije in izkušnje na obmejnem območju, pokaže en pogled oziroma pristop k preučevanju tematike. Njegovo osrednje vprašanje je, kako je mejna črta, ki je fizično in ideološko delila prostor, vplivala na lokalno prebivalstvo ob jugoslovansko-italijanski meji v Istri. Raziskava se posveča prebivalstvu severne Istre in deloma Krasa ter Vipavske doline. Za širše in boljše razumeva-nje odnosov in interakcij med prebivalci obmejnega območja bi bilo treba podobne raziskave opraviti tudi med prebivalci na italijanski strani kasnejše meje.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/63349
    • naslov
      • "Trst bi nam pomagal živeti saj je naše najbližje mesto : mi bi njemu pomagali, prinašali mu hrano in krepili življenje"
      • vsakdanje življenje ob jugoslovansko-italijanski meji po drugi svetovni vojni : primer severne Istre (s poudarkom na problemu prehajanja meje in pretoka ljudi ter dobrin)
      • Since It Is Our Closest City, Trieste Would Benefit All Our Lives. We Could Contribute by Supplying It with Food And Strengthening It”. Everyday Life along the Yugoslav-Italian Border after World War II
      • The Case of Northern Istria (with an Emphasis on the Issue of Crossing the Border and the Movement of People and Goods)
    • avtor
      • Petra Kavrečič Božeglav
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Mojca Šorn (ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
      • Studio S.U.R (prev.)
    • predmet
      • vsakdanje življenje ob meji
      • severna Irska
      • druga polovica 20. stoletja
      • jugoslovansko-italijanska meja
      • everyday life on the border
      • northern Istria
      • second half of the 20th century
      • Jugoslav-Italian border
    • opis
      • Članek preučuje odnose (posebej ekonomske in socialne), ki so se vzpostavili po koncu druge svetovne vojne v regiji, ki so jo ločile državne meje. Določitev meje na območju, kjer je živelo prebivalstvo, ki se je etnično in jezikovno različno identificiralo, je bila izredno kompleksna. Spremenjene politične okoliščine oziroma režimi so otežili razmere. Ni se torej zastavljalo le vprašanje preživetja na vsakodnevni ravni, ampak tudi vprašanje prilagajanja novemu političnemu ozračju. Prispevek, ki primarno obravnava vsakdanje preživetvene strategije in izkušnje na obmejnem območju, pokaže en pogled oziroma pristop k preučevanju tematike. Njegovo osrednje vprašanje je, kako je mejna črta, ki je fizično in ideološko delila prostor, vplivala na lokalno prebivalstvo ob jugoslovansko-italijanski meji v Istri. Raziskava se posveča prebivalstvu severne Istre in deloma Krasa ter Vipavske doline. Za širše in boljše razumeva-nje odnosov in interakcij med prebivalci obmejnega območja bi bilo treba podobne raziskave opraviti tudi med prebivalci na italijanski strani kasnejše meje.
      • This paper examines the relations (especially economic and social) that were established after the end of the Second World War in a region divided by national borders. Defining the border in an area inhabited by a population that identified itself ethnically and linguisti-cally differently, was extremely complex. Changing political circumstances or regimes have ulteriorly complicated the situation. The question was therefore not only the one of survival on a everyday level, but also of adapting to the new political circumstances.The paper, which primarily dealt with everyday survival strategies and experiences in the border area, showed one perspective or approach to studying the topic. The central ques-tion was how the borderline, which physically and ideologically divided the space, affected the local population along the Yugoslav-Italian border in Istria. The research focused on the population on the eastern side of the former border. In order to gain a broader and better understanding of the relations and interactions between the inhabitants of the border area, similar research should be carried out with the population on the western side of the then »new« border.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2024
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • identifikator: COBISS.SI-ID: 217372163
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa