/
Dogodki
/
Predavanja
Retrofest 2024 - 6 Nemške manjšine v jugovzhodni Evropi po drugi svetovni vojni
To delo avtorjev Alexa Stiller, Dušan Nećak, Zoran Janjetović, Mateja Ratej je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Datoteke (2)
Opis
Nemške manjšine v Jugovzhodni Evropi, vključno s Sudetskimi Nemci na Češkoslovaškem ter Nemci na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Jugoslaviji in drugih državah, so po drugi svetovni vojni doleteli množični izgoni in prisilne preselitve. Približno 12 do 14 milijonov Nemcev je bilo izgnanih s svojih domov, kar predstavlja eno največjih prisilnih migracij v povojnem obdobju. Te izgone so pogosto spremljali nasilje, zaplembe premoženja, internacije v taborišča, v nekaterih primerih pa tudi množični poboji. Mnogo ljudi je umrlo zaradi nečloveških pogojev med selitvami.
Ti ukrepi so izhajali iz načela kolektivne krivde, saj so Nemce kot narod dojemali kot podpornike nacistične politike. Protifašistična koalicija je izgone bodisi odobrila bodisi dopuščala, saj so želeli z njimi v povojni Evropi preprečiti nove etnične konflikte. Čeprav so se številne nemške manjšine med vojno nacificirale in podprle nemško ekspanzionistično politiko, po vojni pri teh izgonih niso upoštevali individualnih okoliščin ali vedenja posameznikov med vojno. Izgon je bil predvsem odziv na sovraštvo, ki ga je povzročila nacistična agresija.
Nemške manjšine so se po vojni organizirale, predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer so ustanovile številne organizacije in postale politično vplivne. Od devetdesetih let naprej so se pogledi na njihovo usodo vse bolj problematizirali. Nemčija, zlasti po združitvi, in Avstrija sta sprejeli ukrepe za finančno pomoč in odškodnine. Vprašanje odškodnin je postalo tudi predmet političnih pritiskov, ko so se vzhodnoevropske države približevale članstvu v Evropski uniji. Nekatere države so se formalno opravičile, a vprašanje usode nemških manjšin po vojni ostaja politično občutljivo.
Metapodatki (11)
- identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/63341
- naslov
- Retrofest 2024 - 6 Nemške manjšine v jugovzhodni Evropi po drugi svetovni vojni
- avtor
- Alexa Stiller
- Dušan Nećak
- Zoran Janjetović
- Mateja Ratej
- soavtor
- Bojan Balkovec (snem., film. mont., rež.)
- predmet
- izgon nemške manjšine
- druga svetovna vojna
- nacistična Nemčija
- vzhodna Nemčija
- kolektivna krivda
- Oddelek za zgodovino
- Središče za javno zgodovino
- Filozofska fakulteta v Ljubljani
- opis
- Nemške manjšine v Jugovzhodni Evropi, vključno s Sudetskimi Nemci na Češkoslovaškem ter Nemci na Poljskem, Madžarskem, v Romuniji, Jugoslaviji in drugih državah, so po drugi svetovni vojni doleteli množični izgoni in prisilne preselitve. Približno 12 do 14 milijonov Nemcev je bilo izgnanih s svojih domov, kar predstavlja eno največjih prisilnih migracij v povojnem obdobju. Te izgone so pogosto spremljali nasilje, zaplembe premoženja, internacije v taborišča, v nekaterih primerih pa tudi množični poboji. Mnogo ljudi je umrlo zaradi nečloveških pogojev med selitvami.Ti ukrepi so izhajali iz načela kolektivne krivde, saj so Nemce kot narod dojemali kot podpornike nacistične politike. Protifašistična koalicija je izgone bodisi odobrila bodisi dopuščala, saj so želeli z njimi v povojni Evropi preprečiti nove etnične konflikte. Čeprav so se številne nemške manjšine med vojno nacificirale in podprle nemško ekspanzionistično politiko, po vojni pri teh izgonih niso upoštevali individualnih okoliščin ali vedenja posameznikov med vojno. Izgon je bil predvsem odziv na sovraštvo, ki ga je povzročila nacistična agresija.Nemške manjšine so se po vojni organizirale, predvsem v Avstriji in Nemčiji, kjer so ustanovile številne organizacije in postale politično vplivne. Od devetdesetih let naprej so se pogledi na njihovo usodo vse bolj problematizirali. Nemčija, zlasti po združitvi, in Avstrija sta sprejeli ukrepe za finančno pomoč in odškodnine. Vprašanje odškodnin je postalo tudi predmet političnih pritiskov, ko so se vzhodnoevropske države približevale članstvu v Evropski uniji. Nekatere države so se formalno opravičile, a vprašanje usode nemških manjšin po vojni ostaja politično občutljivo.
- GERMAN MINORITIES IN SOUTHEAST EUROPE AFTER THE SECOND WORLD WARGerman minorities in Southeast Europe, including the Sudeten Germans in Czechoslovakia as well as Germans in Poland, Hungary, Romania, Yugoslavia, and other countries, experienced mass expulsions and forced relocations after the Second World War. Approx. 12 to 14 million Germans were expelled from their homes, making it one of the largest forced migrations in the post-war period. These expulsions were often accompanied by violence, property seizures, internments, and in some cases, even mass executions. Many people also died due to inhumane conditions during relocations.These measures stemmed from the principle of collective guilt, as Germans were perceived as supporters of Nazi policies. The anti-fascist coalition had approved or tolerated the expulsions, as they aimed to prevent new ethnic conflicts in post-war Europe. Although many German minorities had been Nazified and supported German expansionist policies during the war, the expulsions did not take individual circumstances or wartime activities into account. The expulsions were primarily a response to the hatred generated by Nazi aggression.After the war, German minorities organized themselves, particularly in Austria and Germany, where they established numerous organizations and became politically influential. Since the 1990s, views on their fate have become increasingly contentious. Germany, especially after reunification, and Austria have implemented measures for financial aid and compensation. The issue of compensation has also become a subject of political pressure as Eastern European countries approached EU membership. Some countries have formally apologized, but the question of the fate of German minorities after the war remains politically sensitive.
- založnik
- Oddelek za zgodovino FF LJ
- datum
- 02. 12. 2024
- tip
- video
- jezik
- Slovenščina
- Angleščina
- pravice
- licenca: ccByNcSa