Brda so bila v agrarnem in družbenem okvirju območje prehoda med srednjeevropskim in sredozemskim prostorom. Kmetje so imeli svoja zemljišča v kratkoročnem, srednjeročnem in dednem zakupu. Poleg velike večine zakupnikov so obstajali tudi mali kmetje, ki so imeli bodisi lastna bodisi delno najemna zemljišča ter nekaj posestnikov, ki so svoje velike kmetije delno oddajali v zakup. Socialna struktura je bila tako znotraj kmečkega razreda raznovrstna, zato so obstajale med posameznimi družinami velike socialne razlike. Kmečke družine v Goriških brdih so, tako kot drugod, s svojimi oblikami in delitvijo vlog odzivale na politične, ekonomske, tehnične in socialne razmere, katerim so bile podvržene in se v svojo korist poskušale prilagajati različnim vplivom.

Prispevek bo na podlagi poročnih pogodb prikazal prakse prenosa premoženja med kmečkim prebivalstvom Goriških brd v 1. polovici 19. stoletja, ko je stopil v veljavo Občni državljanski zakonik, ki je uzakonil vrstni red pri dedovanju ter določil dedne deleže. Ugotavljali bomo kako je kmečko prebivalstvo s poročno pogodbo urejalo dedovanje hčera, izbranih sinov, drugih potomcev ter preživelega zakonca. Na podlagi poročnih pogodb bomo ugotavljali vpliv uveljavljanja Občega državljanskega zakonika na družine ter njihove strategije prilagajanja uveljavljenih dedovanjskih običajev novim pravnim okvirjem.