/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino

To delo avtorjev Jure Gračner, Asja Flamiš, Adelisa Huskić, Vita Poštuvan je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Slovenija je bila del Jugoslavije in se je po desetdnevni vojni leta 1991 osamosvojila. Imela je najvišjo stopnjo samomorov med vsemi jugoslovanskimi državami. Vsi mladi moški v jugoslovanskih republikah so služili vojaški rok zunaj domače republike in nekateri vojaki so se zaradi samomora vrnili v krsti. To je bil med drugim povod za razpravo o samostojno-sti, v kateri so sodelovali tudi slovenski časopisi. Med vojno so stopnje samomorov običajno nižje, vendar se tudi vojaki soočajo z vrsto dejavnikov tveganja samomorilne ogroženosti. Namen študije je bil ugotoviti, katere zgodbe o samomorih so bile objavljene v slovenskih časopisih Delo in Večer. Analizirali smo obdobje pred osamosvojitvijo, med njo in po njej. Ugotovili smo, da prevladujejo tri teme: zgodbe o slovenskih vojakih, politična agenda in informativni članki. Pred osamosvojitvijo je bila v ospredju politična agenda, in sicer želja po osamosvojitvi, pozneje pa posledice osamosvojitve. Zgodbe o slovenskih vojakih so bile najpogostejše v obdobju osamosvajanja, pri čemer so se pojavljale pripovedi o dejanskih samomorih z uporabo strelnega orožja. V obdobju po osamosvojitvi smo večinoma našli članke, ki omogočajo vpogled v odnos družbe do samomora. Študija osvetljuje, kako so slovenski mediji prikazovali samomore v vojski pred osamosvojitvijo, med njo in po njej.