Raziskava preučuje prikazovanje samomora v slovenskih časopisih med letoma 1959 in 1999. To je obdobje, ki ga zaznamujejo globoke družbenopolitične spremembe. Z analizo 1.785 člankov, pridobljenih iz arhivov dveh glavnih časopisov, Dela in Večera, identificira dinamičen odnos med načinom medijskega poročanja o samomoru in razvijajočim se družbenim kontekstom. Ugotovitve nakazujejo na prehod od pretežno provokativnega k bolj preventivnemu poročanju o samomorih skozi desetletja.  Kljub splošnemu trendu k bolj preventivnemu poročanju pa je razmerje med provokativnimi in preventivnimi vidiki v posameznih člankih dosledno nakazovalo na prevladovanje provokativnega poročanja, in to v vseh preučevanih obdobjih. V zgodnjih letih, ki so bila predmet preučevanja v okviru te študije, je bilo poročanje o samomoru pogosto senzacionalistično, kar bi lahko pripisali različnim dejavnikom, med drugim tudi manj ozaveščenim medijskim praksam. V devet-desetih letih prejšnjega stoletja pa je opaziti presenetljiv porast preventivnega in provokativnega poročanja, kar sovpada z osamosvojitvijo Slovenije in liberalizacijo medijev. Nihanje trenda poročanja je v nasprotju z izsledki globalnih študij, a poudarja povezanost med mediji, družbenopolitičnimi spremembami in javnim dojemanjem samomora. Raziskava poudarja pomen medijev ter izziv uravnavanja javnega interesa in družbene odgovornosti pri poročanju o samomoru.