Študija preučuje zgodovinske spremembe v stališčih slovenske splošne javnosti do samo-mora z analizo medijskega poročanja v dveh glavnih slovenskih časopisih od leta 1959 do 1999. Članki so se sistematično iskali v podatkovnih bazah časopisov, na podlagi kriterijev pa je bila opravljena analiza 1.785 relevantnih člankov iz prvotnega nabora 13.042 zadetkov. Ugotovitve kažejo, da so mediji v štirih obravnavanih desetletjih pogosteje poročali o deja-vnikih tveganja za samomor kot o varovalnih dejavnikih. Najpogosteje omenjeni dejavniki tveganja so vključevali individualne značilnosti, kot so spol in težave z duševnim zdravjem, pri čemer so v poznejših letih postali izrazitejši tudi dejavniki, povezani s skupnostjo. Pri varovalnih dejavnikih je bil poudarek vzporeden z individualnimi dejavniki tveganja; o dejavnikih, povezanih z medosebnimi odnosi, se je pogosteje poročalo v šestdesetih letih, v devetdesetih pa je naraščalo poročanje o dejavnikih, povezanih s skupnostjo. Izsledki kažejo na premik k celostnejšemu razumevanju dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov ter k pristopom, ki temeljijo na pomenu skupnosti pri preprečevanju samomora, kar odraža razvoj javnozdravstvene paradigme.