/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino

To delo avtorja Ivan Smiljanič je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Članek se osredotoča na koncept herojskega samomora med jugoslovanskimi in še posebej slovenskimi partizani med drugo svetovno vojno. Partizansko poveljstvo je pričakovalo, da borci v skrajnih okoliščinah naredijo samomor, da bi se izognili sramotnemu zajetju, mučenju in potencialni izdaji podatkov. Po vojni so partizanski samomori formalno obveljali za junaško dejanje najvišjega samožrtvovanja, vendar so hkrati predstavljali tudi sivo polje jugoslovanskega spomina na vojno, ker so odpirali zahtevna moralna vprašanja, kot je nesprejemljivost samomora z vidika marksistične etike. Mnenja, ki so se v jugoslovanski strokovni in laični javnosti pojavljala o partizanskih herojskih samomorih, so bila raznolika. Odnos do samomorov se je med različnimi deli države razlikoval, domnevno glede na tradicionalne percepcije smrti in samomora, ki so jih gojile regionalne ali lokalne skupnosti.