/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino

To delo avtorja Matteo Perissinotto je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna
Cilj tega prispevka je z vidika spola raziskati pojav samomorov med ženskami v Trstu v prehodnem obdobju po prvi svetovni vojni (1918–1922) na podlagi člankov v lokal-nem tisku. To je bilo obdobje nenadnih političnih, upravnih in gospodarskih sprememb. Poleg tega se je upanje na boljšo prihodnost prepletalo s tesnobo zaradi vse večje revščine in nebrzdanega nasilja, ki je pustošilo po mestu. Leta 1920 je v Trstu število samomorov med ženskami prvič preseglo število samomorov med moškimi. Na podlagi sodb v tisku so bile opredeljene tri makro kategorije, v katere lahko uvrstimo samomore: razumljivi (“com-prese”) samomori ali poskusi samomorov, ki so veljali za družbeno sprejemljive ali vsaj upravičene, kadar so bili povezani z ekonomskimi razlogi, zdravjem ali žalovanjem za člani družine; samomori, ki so veljali za povezane z “lahkomiselnimi motivi” in jih je meščanska morala obsojala, ker so bili povezani z ljubezenskimi zadevami in družinskimi spori; in, nazadnje, samomori spolnih delavk (prostitutk), ki so jih odkrito kritizirali, saj so veljali za naravno in fiziološko posledico življenja v bordelih.