logo

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Land Tenure Reforms in the Area of Leskovac after the Treaty of Berlin (1878–1882)


Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Mojca Šorn (ur.), Miha Ojsteršek (ur.), Andreja Jezernik (lekt.), Nives Kokeza (lekt.), Irena Vasilić Demeyere (lekt.), Nina Barlič (lekt.)
Leto:10. 2024
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina, angleščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miroslav Radivojević je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PRELOM_PNZ_02_2024_WEB (1).pdf
Velikost:3.11MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Po podpisu Berlinske pogodbe (1878) je območje Leskovca postalo del Srbije. S pro-padom Osmanskega cesarstva so se izselili tudi muslimanski prebivalci in zapustili svoje posesti. Zapuščena zemljišča so prevzeli lokalni kristjani, ki so bili s prejšnjimi lastniki v fevdalnih odnosih. Prispevek se osredotoča na politiko srbske vlade v zvezi z vprašanji lastni-štva in odškodnin muslimanskim posestnikom. Predstavljeni so tudi konkretni primeri prav-nih sporov glede lastništva zemljišč med lokalnimi Srbi in nekdanjimi lastniki. Raziskane so primerjave med različnimi političnimi in družbenimi strukturami pred Berlinsko pogodbo in po njej. V prispevku je osvetljen tudi nov gospodarski položaj kmetov po koncu fevdalnega sistema. Z analizo neobjavljenih in objavljenih dokumentov ter periodičnega tiska in lite-rature prispevek prinaša nova spoznanja in poglede pri preučevanju podeželske zgodovine Srbije in jugovzhodne Evrope v 19. stoletju.

Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/62535
    • naslov
      • Land Tenure Reforms in the Area of Leskovac after the Treaty of Berlin (1878–1882)
      • Reforme pravic do zemljiške posesti na območju Leskovca po Berlinski pogodbi (1878–1882)
    • avtor
      • Miroslav Radivojević
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Mojca Šorn (ur.)
      • Miha Ojsteršek (ur.)
      • Andreja Jezernik (lekt.)
      • Nives Kokeza (lekt.)
      • Irena Vasilić Demeyere (lekt.)
      • Nina Barlič (lekt.)
    • predmet
      • Leskovac
      • pravice do zemljiške posesti
      • muslimanska lastnina
      • agrarni odnosi
      • Srbija
      • Leskovac
      • land tenure
      • Muslim property
      • agrarian relation
      • Serbia
    • opis
      • Po podpisu Berlinske pogodbe (1878) je območje Leskovca postalo del Srbije. S pro-padom Osmanskega cesarstva so se izselili tudi muslimanski prebivalci in zapustili svoje posesti. Zapuščena zemljišča so prevzeli lokalni kristjani, ki so bili s prejšnjimi lastniki v fevdalnih odnosih. Prispevek se osredotoča na politiko srbske vlade v zvezi z vprašanji lastni-štva in odškodnin muslimanskim posestnikom. Predstavljeni so tudi konkretni primeri prav-nih sporov glede lastništva zemljišč med lokalnimi Srbi in nekdanjimi lastniki. Raziskane so primerjave med različnimi političnimi in družbenimi strukturami pred Berlinsko pogodbo in po njej. V prispevku je osvetljen tudi nov gospodarski položaj kmetov po koncu fevdalnega sistema. Z analizo neobjavljenih in objavljenih dokumentov ter periodičnega tiska in lite-rature prispevek prinaša nova spoznanja in poglede pri preučevanju podeželske zgodovine Srbije in jugovzhodne Evrope v 19. stoletju.
      • After the Treaty of Berlin (1878), the area of Leskovac became a part of Serbia. With the fall of the Ottoman Empire, the Muslim population also departed leaving their prop-erties. Abandoned lands were taken by the local Christians, who had been in feudal rela-tionships with previous owners. The article follows the politics of the Serbian government regarding the issues of ownership and compensation to Muslim landowners. Furthermore, concrete cases of land possession legal disputes between local Serbs and the former proprie-tors will be presented. The research compares different political and social structures before and after the Treaty of Berlin. Also, it points out the peasants’ new economic situation after the liberation from the feudal system. Analysing the unpublished and published documents, with the help of periodicals and literature, the article provides the new insights and views into the studies of the rural history of Serbia and Southeastern Europe in the 19th century.
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 10. 2024
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
      • Angleščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa