Prispevek se ukvarja z vlogo šolskih institucij in šolo kot prostorom prepletanja in so-vpliva družine in družbe in družbenih razmer na mikro primeru Tomaja, vasi, ki je bila šolsko središče s specifičnimi izobraževalnimi institucijami, na delovanju katerih so se odslikavale vsakokratne družbene in politične spremembe. Prispevek se osredotoča na tri glavna obdobja: obdobje pred prvo svetovno vojno, obdobje med obema vojnama ter obdobje po drugi svetovni vojni, ko je prihajalo so sprememb v državnih in ideoloških okvirih, pri čemer je analiza pokazala, da je bil šolski prostor vse prej kot ideološko in vrednostno nevtralen. Na podlagi arhivskih virov različnih šolskih ustanov v Tomaju avtorica prikaže prenos ideologije skozi učni načrt, vlogo praznovanj in obredov v različnih obdobjih, spremembe in kontinuitete na tem področju, povezavo med šolo in cerkvijo, predvsem pa način, kako je potekal vsakokratni proces izgradnje skupne identitete in kulta osebnosti skozi izobraževalni proces. Avtorica analizira tudi zapise učiteljev in letna poročila, ki za okolje, kjer so ljudje za sabo puščali malo ego dokumentov, ponujajo dragocena pričevanja in pogled od zgoraj tako na šolarje in družine, kot njihov socialni in ekonomski položaj, pričajo pa tudi o poskusih nadzora in (pre) vzgoje, ki so jih izvajali učitelji kot predstavniki intelektualne elite na vasi. Iz teh poročil je mogoče rekonstruirati vsakdanjik otrok, socialne razlike, zdravstvene, socialne in higienske problematike, odnos do izobrazbe v družbi, moralne vrednote ter ovrednoti vlogo izobraževanja v procesu modernizacije.