logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Retrospektive

The politics of erasing remembrance and the path to it : destruction of monuments commemorating the national liberation war after the disintegration of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia

Politika brisanja spomina in pot do nje : uničevanje spomenikov NOB po razpadu SFRJ

Soavtor(ji):Peter Mikša (odg. ur.), Kornelija Ajlec (gl. ur.), Maja Vehar (teh. ur.), Žiga Smolič (teh. ur.)
Leto:01. 12. 2020
Založnik(i):Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Identifikator:COBISS.SI-ID: 51576067
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorjev Božidar Flajšman, Božo Repe  je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Retrospektive-III_23.pdf
Velikost:2.80MB
Format:
Odpri
Prenesi
Opis

Članek obravnava razloge, ki so v Jugoslaviji pripeljali do spremembe odnosa do partizanstva in posledično do uničevanja partizanskih spomenikov. Politične elite v posameznih republikah so po Titovi smrti skozi vrednotenje druge svetovne vojne skušale utrditi svojo pozicijo in vizijo preureditve jugoslovanske družbe. Vse, kar je bilo povezano z vrednotenjem preteklosti, je postalo predmet polemik, zaradi česar se je meja med strokovnim zgodovinopisjem in bolj poljudnimi žanri zabrisala, zgodovinopisna stroka pa vedno bolj politizirala in zapirala v republiške meje. Po prvih večstrankarskih volitvah po posameznih republikah (1990) je zgodovina ostala pomemben, ponekod tudi osrednji dejavnik v političnih bojih znotraj novonastalih držav. Na tej podlagi so se nove državne, še večkrat pa lokalne oblasti, odločale za retuširanje zgodovine, med drugim tudi z rušenjem spomenikov. Zgodovinska dejstva, kakovost, umetniška vrednost in avtorstvo najboljših umetnikov seveda niso bili faktorji, ki bi odločali o njihovi ohranitvi.

Metapodatki (13)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/60238
    • naslov
      • The politics of erasing remembrance and the path to it : destruction of monuments commemorating the national liberation war after the disintegration of the Socialist Federal Republic of Yugoslavia
      • Politika brisanja spomina in pot do nje : uničevanje spomenikov NOB po razpadu SFRJ
    • avtor
      • Božidar Flajšman
      • Božo Repe
    • soavtor
      • Peter Mikša (odg. ur.)
      • Kornelija Ajlec (gl. ur.)
      • Maja Vehar (teh. ur.)
      • Žiga Smolič (teh. ur.)
    • predmet
      • history
      • politics
      • culture
      • arts
      • erasing remembrance
      • destruction of memorials commemorating the National Liberation War.
      • zgodovina
      • politika
      • kultura
      • umetnost
      • brisanje spomina
      • uničevanje spomenikov NOB
    • opis
      • The article deals with reasons that led to a change in the attitude towards the partisan movement in Yugoslavia and, consequently, the destruction of partisan memorials. By evaluating World War II, political elites in respective republics aimed to strengthen their position and vision of a restructured Yugoslav society. Anything associated with evaluating the past became subject to polemic. Therefore the line between professional historiography and more popular genres was blurred and historiography became increasingly politicized, confining itself within the borders of its own republic. Following the first multi-party elections in respective republics (1990), history was still an important, in some places even the central factor in political battles within the newly established states. New states, and particularly the local authorities, thus decided to rewrite history, inter alia, also by demolishing memorials. Historical facts, quality, artistic value and top-quality authorship were not regarded as factors speaking in favour of their preservation.
      • Članek obravnava razloge, ki so v Jugoslaviji pripeljali do spremembe odnosa do partizanstva in posledično do uničevanja partizanskih spomenikov. Politične elite v posameznih republikah so po Titovi smrti skozi vrednotenje druge svetovne vojne skušale utrditi svojo pozicijo in vizijo preureditve jugoslovanske družbe. Vse, kar je bilo povezano z vrednotenjem preteklosti, je postalo predmet polemik, zaradi česar se je meja med strokovnim zgodovinopisjem in bolj poljudnimi žanri zabrisala, zgodovinopisna stroka pa vedno bolj politizirala in zapirala v republiške meje. Po prvih večstrankarskih volitvah po posameznih republikah (1990) je zgodovina ostala pomemben, ponekod tudi osrednji dejavnik v političnih bojih znotraj novonastalih držav. Na tej podlagi so se nove državne, še večkrat pa lokalne oblasti, odločale za retuširanje zgodovine, med drugim tudi z rušenjem spomenikov. Zgodovinska dejstva, kakovost, umetniška vrednost in avtorstvo najboljših umetnikov seveda niso bili faktorji, ki bi odločali o njihovi ohranitvi.
    • založnik
      • Združenje za promocijo kulturne dediščine, raziskav in novih tehnologij- Retrospektive
    • datum
      • 01. 12. 2020
    • tip
      • besedilo
    • identifikator
      • COBISS.SI-ID: 51576067
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa