artizanska oskrba: vsakdanje življenje žensk v partizanski sanitetni službi

Nikjer v jugoslovanskih partizanskih silah ženske niso bile tako prisotne kot v sanitetni službi Narodnoosvobodilne vojske: ženske so kot zdravnice, medicinske sestre, farmacevtke ali pomožno osebje predstavljale temelj vojnega zdravstvenega sektorja. Kot edinstvena, a heterogena demografska skupina so te akterke krmarile po spreminjajočem se družbenem in političnem okolju, ki so ga oblikovali vojna, revolucija in procesi politične legitimacije. Partizanska sanitetna služba kot taka ponuja plodna tla za raziskovanje, kako so se tradicionalne spolne strukture v jugoslovanski izkušnji druge svetovne vojne izpodbijale, ohranjale in pogajale. Ob preizpraševanju odnosov med zdravniki in medicinskimi sestrami, neformalnimi oskrbovalci in borci, ki so jih zdravili, ali odnosov med zdravniki in otroki, zaposlenimi v saniteti, je teoretični okvir oskrbe mobiliziran za redefiniranje tradicionalnih meja medicine v obdobjih miru. Tako razširjamo razumevanje zapletenega vojnega vsakdana, da bi vključili široko paleto ženskih akterk, katerih prispevek je bil v prevladujočih zgodovinskih pripovedih večinoma izpuščen.