logo

/

Dogodki

/

Predavanja

Meta Remec, Otroci vojne: Materinstvo in rodnost v času prve svetovne vojne in neposredno po njej


Avtor(ji):Meta Remec
Soavtor(ji):Bojan Balkovec (scen.), Polona Meglič (film. mont.)
Leto:23. 04. 2024
Založnik(i):Oddelek za zgodovino FF, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Meta Remec je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Opis

Prispevek se osredotoča na obdobje prve svetovne vojne in neposredno po

njej, ko je prišlo do pomembnih sprememb v medosebnih odnosih in vsakdanjem življenju družin. V zgodovinopisju se je za ta čas uveljavil termin »družba brez očetov«, ki po eni strani označuje spremembe, ki so jih povzročili vpoklic moških k aktivnemu služenju vojske ter številni mrtvi in pogrešani družinski očetje, po drugi strani pa tudi simbolna degradacija moških, ki so iz različnih razlogov vojna leta preživeli doma ter nova vloga žensk in mater v družbi. Če so pisci ženskam priznavali, da so sposobne materialno poskrbeti za otroke ter zagotoviti obstoj družinskih kmetij in obrti, pa so jasno izražali dvom, da bodo sposobne biti tudi nosilke avtoritete, otroke disciplinirati, jih nadzorovati in vzgajati v skladu z veljavnimi moralnimi normami. Skrb so vzbujali tudi statistični podatki, ki so nedvomno kazali, da je prišlo do izjemnega padca v rodnosti. Samo v prvih dveh letih vojne se je na območju Avstro-Ogrske rodilo kar milijon in pol manj otrok kot v obdobju miru. Ti nerojeni otroci so veljali za svojevrstno žrtev vojne, škoda pa naj bi bila nepopravljiva. Nelagodje

v družbi so stopnjevali še higieniki in evgeniki, ki so opozarjali, da so doma

ostajali samo tisti moški, ki so neprimerni za razmnoževanje, kar naj bi imelo katastrofalne posledice za prihodnost naroda. Najboljši možje so bili na fronti, doma in torej z dostopom do žensk pa so ostajali betežneži, nesposobneži, tisti z okvarjenim dednim materialom, odpad naravne selekcije. Poleg padca števila rojstev naj bi bil zato še bolj problematičen upad kakovosti novorojencev, ki so od svojih očetov podedovali slab genetski material, pri čemer so povsem specifično problematiko predstavljali otroci, ki so bili med vojno in neposredno po njej spočeti med posilstvi. Po črnih napovedih naj »slabo seme« tako ne bi bilo več izjema, ampak pravilo, zaradi česar naj bi rasla generacija moralno šibkih, kriminalcev, bebcev in alkoholikov.


Posnetek s simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana 18. december 2023

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/59467
    • naslov
      • Meta Remec, Otroci vojne: Materinstvo in rodnost v času prve svetovne vojne in neposredno po njej
    • avtor
      • Meta Remec
    • soavtor
      • Bojan Balkovec (scen.)
      • Polona Meglič (film. mont.)
    • predmet
      • ženske
      • rodnost
      • prva svetovna vojna
      • Središče za javno zgodovino
      • Oddelek za zgodovino FF LJ
      • Filozofska fakulteta v Ljubljani
    • opis
      • Prispevek se osredotoča na obdobje prve svetovne vojne in neposredno po njej, ko je prišlo do pomembnih sprememb v medosebnih odnosih in vsakdanjem življenju družin. V zgodovinopisju se je za ta čas uveljavil termin »družba brez očetov«, ki po eni strani označuje spremembe, ki so jih povzročili vpoklic moških k aktivnemu služenju vojske ter številni mrtvi in pogrešani družinski očetje, po drugi strani pa tudi simbolna degradacija moških, ki so iz različnih razlogov vojna leta preživeli doma ter nova vloga žensk in mater v družbi. Če so pisci ženskam priznavali, da so sposobne materialno poskrbeti za otroke ter zagotoviti obstoj družinskih kmetij in obrti, pa so jasno izražali dvom, da bodo sposobne biti tudi nosilke avtoritete, otroke disciplinirati, jih nadzorovati in vzgajati v skladu z veljavnimi moralnimi normami. Skrb so vzbujali tudi statistični podatki, ki so nedvomno kazali, da je prišlo do izjemnega padca v rodnosti. Samo v prvih dveh letih vojne se je na območju Avstro-Ogrske rodilo kar milijon in pol manj otrok kot v obdobju miru. Ti nerojeni otroci so veljali za svojevrstno žrtev vojne, škoda pa naj bi bila nepopravljiva. Nelagodje v družbi so stopnjevali še higieniki in evgeniki, ki so opozarjali, da so doma ostajali samo tisti moški, ki so neprimerni za razmnoževanje, kar naj bi imelo katastrofalne posledice za prihodnost naroda. Najboljši možje so bili na fronti, doma in torej z dostopom do žensk pa so ostajali betežneži, nesposobneži, tisti z okvarjenim dednim materialom, odpad naravne selekcije. Poleg padca števila rojstev naj bi bil zato še bolj problematičen upad kakovosti novorojencev, ki so od svojih očetov podedovali slab genetski material, pri čemer so povsem specifično problematiko predstavljali otroci, ki so bili med vojno in neposredno po njej spočeti med posilstvi. Po črnih napovedih naj »slabo seme« tako ne bi bilo več izjema, ampak pravilo, zaradi česar naj bi rasla generacija moralno šibkih, kriminalcev, bebcev in alkoholikov. Posnetek s simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana 18. december 2023
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino FF
    • datum
      • 23. 04. 2024
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa