logo

/

Dogodki

/

Predavanja

Dunja Dobaja, Biti mati v času druge svetovne vojne


Avtor(ji):Dunja Dobaja
Soavtor(ji):Bojan Balkovec (scen.), Polona Meglič (film. mont.)
Leto:23. 04. 2024
Založnik(i):Oddelek za zgodovino FF, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:video
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Dunja Dobaja je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (2)
Opis

Biti mati v času druge svetovne vojne – organizacija legalne službe za varstvo mater in otrok na nemškem okupacijskem območjuSlovenije

Prispevek se s pomočjo arhivskih in tiskanih virov ter literature osredotoča na organizacijo legalne službe za varstvo mater in otrok na tistem delu slovenskega prostora, ki ga je okupiral nemški okupator, in ne posega v vprašanja nacistične rasne politike, ki terjajo posebno obravnavo. Prispevek ugotavlja, da je izenačevanje uprave zasedenih območij z avstrijskimi deželami potekalo tudi na področju javnega skrbstva, v okvir katerega je sodila skrb za matere in otroke. Cilj nemškega okupatorja je bil čimprejšnji dvig življenjskega standarda zasedenih območij. V ta namen je dvignil stopnjo socialne varnosti, kar se je odražalo tudi na področju bolniškega zavarovanja, v okvir katerega so sodile t. i. porodniška pomoč in iz nje izhajajoče pravice. Poleg priprave zasedenih območij na priključitev k nemškemu rajhu so tovrstni ukrepi imeli propagandni namen, to je pridobiti čim več prebivalcev zasedenih območij, zlasti socialno šibke sloje prebivalstva.Skrb za matere in otroke je izvajala Nationalsozialistische Volkswohlfahrt (NSV – Nacionalsocialistično narodno socialno skrbstvo), ki je bila organizacija nacistične stranke, pristojna za vsa vprašanja socialnega skrbstva in oskrbe. Njena pomožna organizacija Mutter und Kind (Mati in otrok) je nudila pomoč ženam brez »dednih bolezni« med nosečnostjo, kakor tudi po rojstvu otroka. Prispevek osvetli delovanje NSV v praksi.Okupacijska oblast je posvečala veliko pozornosti nezakonskim rojstvom, saj se je njihovo število povečalo zaradi vojnih razmer. Vodila je strog nadzor z namenom ugotovitve porekla staršev in s tem izhajajočih pravic. V primeru smrti ali pogrešanosti pripadnikov nemške vojske še pred uradnim priznanjem nezakonskega otroka je bil predpisan poseben postopek za ugotavljanje očetovstva. Iz arhivskih virov je razvidno, da je bilo treba nekatere očete nezakonskih otrok poiskati, zato da bi priznali očetovstvo in plačevali preživnino. Tovrstne poizvedbe so bile v pristojnosti okrožnih mladinskih uradov. Prispevek s praktičnimi primeri osvetli tudi to vprašanje.


Posnetek s simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana 18. december 2023

Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/59465
    • naslov
      • Dunja Dobaja, Biti mati v času druge svetovne vojne
    • avtor
      • Dunja Dobaja
    • soavtor
      • Bojan Balkovec (scen.)
      • Polona Meglič (film. mont.)
    • predmet
      • ženske
      • socialno varstvo
      • Slovenija
      • druga svetovna vojna
      • Središče za javno zgodovino
      • Oddelek za zgodovino
      • Filozofska fakulteta v Ljubljani
    • opis
      • Biti mati v času druge svetovne vojne – organizacija legalne službe za varstvo mater in otrok na nemškem okupacijskem območjuSlovenijePrispevek se s pomočjo arhivskih in tiskanih virov ter literature osredotoča na organizacijo legalne službe za varstvo mater in otrok na tistem delu slovenskega prostora, ki ga je okupiral nemški okupator, in ne posega v vprašanja nacistične rasne politike, ki terjajo posebno obravnavo. Prispevek ugotavlja, da je izenačevanje uprave zasedenih območij z avstrijskimi deželami potekalo tudi na področju javnega skrbstva, v okvir katerega je sodila skrb za matere in otroke. Cilj nemškega okupatorja je bil čimprejšnji dvig življenjskega standarda zasedenih območij. V ta namen je dvignil stopnjo socialne varnosti, kar se je odražalo tudi na področju bolniškega zavarovanja, v okvir katerega so sodile t. i. porodniška pomoč in iz nje izhajajoče pravice. Poleg priprave zasedenih območij na priključitev k nemškemu rajhu so tovrstni ukrepi imeli propagandni namen, to je pridobiti čim več prebivalcev zasedenih območij, zlasti socialno šibke sloje prebivalstva.Skrb za matere in otroke je izvajala Nationalsozialistische Volkswohlfahrt (NSV – Nacionalsocialistično narodno socialno skrbstvo), ki je bila organizacija nacistične stranke, pristojna za vsa vprašanja socialnega skrbstva in oskrbe. Njena pomožna organizacija Mutter und Kind (Mati in otrok) je nudila pomoč ženam brez »dednih bolezni« med nosečnostjo, kakor tudi po rojstvu otroka. Prispevek osvetli delovanje NSV v praksi.Okupacijska oblast je posvečala veliko pozornosti nezakonskim rojstvom, saj se je njihovo število povečalo zaradi vojnih razmer. Vodila je strog nadzor z namenom ugotovitve porekla staršev in s tem izhajajočih pravic. V primeru smrti ali pogrešanosti pripadnikov nemške vojske še pred uradnim priznanjem nezakonskega otroka je bil predpisan poseben postopek za ugotavljanje očetovstva. Iz arhivskih virov je razvidno, da je bilo treba nekatere očete nezakonskih otrok poiskati, zato da bi priznali očetovstvo in plačevali preživnino. Tovrstne poizvedbe so bile v pristojnosti okrožnih mladinskih uradov. Prispevek s praktičnimi primeri osvetli tudi to vprašanje.Posnetek s simpozija Zgodovina in žensko reproduktivno telo, Ljubljana 18. december 2023
    • založnik
      • Oddelek za zgodovino FF
    • datum
      • 23. 04. 2024
    • tip
      • video
    • jezik
      • Slovenščina
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa