Vzpostavitev rapalske meje leta 1920 je zagotovila politično osnovo za izgradnjo obsežnih utrdbenih sistemov na italijanski in jugoslovanski strani. Medtem ko so Italijani vzdolž celotne državne kopenske meje zgradili 1851 kilometrov dolg obrambni sistem Alpski zid, so Jugoslovani ob jugoslovansko-italijanski meji zgradili približno 250 kilometrov dolgo »Rupnikovo« obrambno linijo. Raziskava je preverila vpliv na prostor, ki ga je imela vzpostavitev rapalske meje oziroma konkretneje utrdbenega sistema Rupnikove linije na morfološki razvoj naselja Žiri. Rezultati analiz kažejo na večplastnost pomenov in vplivov na razvoj prostora kot posledico delitve homogenega teritorija. Poleg očitnih negativnih učinkov na razvoj na tem teritoriju živečega prebivalstva je raziskava pokazala, da je vsiljena dinamika kot posledica utrjevanja vplivala na razvoj širšega prostora. Primerjani sta naselji Žiri in Idrija s ciljem vzpostavitve pregleda razvojnih razlik v zastavljenih časovnih intervalih. Ugotovljeni razvojni zagon je sledil – v Idriji na italijanski ter v Žireh na strani kraljevine Jugoslavije – različnim motivom in principom ter je v prostoru pustil še danes vidne, različne in izrazite vzorce grajenega prostora. Obravnavanim prostorom edinstvene situacije so podlaga za snovanje prihodnjega prostorskega razvoja, ki lahko na podlagi v raziskavi drugače ovrednotene dediščine in njenih vpliv na razvoj prostora ravno v tej dediščini najde motiv za unikatnost razvoja in s tem oblikovanjem izrazite identitete. Članek želi prikazati pomen in vrednost prostorskih implikacij dediščine rapalske meje s pomočjo zgodovinske kontekstualizacije in sodobne urbanistične teorije.