V članku predstavljam ljubljanski kongres leta 1821 in pečat, ki ga je pustil v življenju Ljubljančanov. Temelji predvsem na podatkih iz strokovne literature. Obravnavana tematika je dobro zastopana v zgodovinski literaturi, žal pa v času kongresa ni izhajal noben slovenski časopis. Tako so bili Slovenci, kolikor so zasledovali svetovne dogodke, vezani v glavnem na Laibacher Zeitung, ki pa je bil podvržen strogi cenzuri. Na literarnem področju prinaša zgodbo ljubljanskega kongresa pisatelj Ivan Tavčar v zgodovinskem romanu Izza kongresa. Od sodobnikov je o ljubljanskem kongresu v svojem dnevniku pisal knez Klemens von Mett ernich, dnevnik pa je pisal tudi zgodovinar in publicist Henrik Costa. Informacije za članek sem tako črpala tudi iz Costovega dnevnika, ki ga sicer hrani Arhiv Slovenije. Politični pomen kongresa je brez dvoma dobro poznan, saj je bilo v tem času zatrto revolucionarno gibanje v Italiji in vladarji ter diplomati so kongres končali prepričani, da so v Ljubljani izpolnili cilje Svete alianse. Ob tem pa ne gre spregledati pomena kongresa za Ljubljano in njene meščane.