Tik pred koncem druge svetovne vojne, konec aprila 1945, se je na gorski kmetiji družine Sadovnik zgodil eden zadnjih nacionalsocialističnih vojnih zločinov nad koroškoslovenskimi civilisti. Pokol na Peršmanovi domačiji se je po koncu vojne globoko vtisnil v spomin koroških Slovencev in postal simbol kolektivnih izkušenj trpljenja pod nacističnim režimom. Na zločin opozarja leta 1965 na hišo pritrjena spominska plošča, na začetku osemdesetih let pa je bil v prostorih Peršmanove domačije urejen skromen muzej, ki se je v preteklih desetletjih razvil v osrednji kraj spominjanja in kritičnega preučevanja zgodovine (dvojezične) Koroške. V letu 2022 obhaja muzej svojo štiridestetletnico obstoja, aprila 2022 pa je bila 80. obletnica prisiljenega pregnanstva 227 družin koroških slovenskih družin v času nacizma.1 Muzej na Peršmanovi domačiji je do danes edini avstrijski muzej s stalno razstavo, namenjeno usodi koroške slovenske manjšine in partizanskemu odporu med drugo svetovno vojno.