Za območje medvojnega upravnopolitičnega okrožja Kamnik, ki ga je nemški okupator kot del svojega ožjega življenjskega področja skušal čim prej integrirati v nemški Tretji rajh, je bilo značilno, da je okupator poleg želje za vzpostavitev stanja, ki bi omogočalo čimprejšnje izkoriščanje virov za vojno industrijo, v to območje moral precej investirati in ga tudi dodatno oskrbovati. Na območju, ki je bilo že sicer nezadostno v samooskrbi z živili in surovinami in kjer je zaradi slabih transportnih povezav z drugimi predeli rajha občasno prihajalo do težav pri dovozu določenih artiklov, so v letu 1942 in 1943 v kmetijski proizvodnji, poleg neposrednih in posrednih posledic vojaških spopadov med partizani in okupatorjem, dodatne težave povzročale še vremenske razmere (leta 1942 suša, leta 1943 obilne padavine), primanjkovati pa je začelo tudi moške delovne sile za težja poljedelska in gozdna opravila. Prispevek na osnovi ohranjenega gradiva okrožnega kmetijskega poverjenika pri deželnem svetniku Kamnik (nem. Landrat) in tedenskih poročil občinskih komisar-jev občin kamniškega okrožja, ki so jih pošiljali deželnemu svetniku v Kamniku, predstavlja problematiko oskrbe in kmetijske proizvodnje na kamniškem območju v letih od 1941 do vključno 1943.