Panel se bo osredotočal na dejstvo, da so zgodovinarji pogosto tudi komentatorji sedanjosti. Sočasno se komentatorji pogosto zatekajo k zgodovinskim dogodkom in procesom za razumevanje sedanjosti. Zgodovinarji nudijo edinstven pogled na problematiko sedanjosti, saj poznajo, kako so pretekli dogodki, trendi in odločitve oblikovale svet, v katerem živimo danes. To je pomembno zlasti, ko je treba aktualne dogodke in procese postaviti v širši kontekst. Zgodovinarji lahko pojasnijo, kako so se podobne situacije ali konflikti pojavili v preteklosti, kakšne strategije so bile uporabljene pri njihovem razreševanju in kakšni so bili izidi. Pomemben vidik komentarjev z zgodovinske perspektive pa je izzivanje prevladujočih pripovedi in predpostavk o aktualnih dogodkih s tistimi, ki temeljijo na zgodovinskih raziskavah in historičnih dejstvih. Na ta način ponujajo poglede na trenutne dogodke, ki ne temeljijo na političnih opredelitvah, in sočasno preprečujejo politično pogojeno revizijo zgodovine. Odnos med zgodovinarji in mediji je zato zelo pomemben. Mediji ponujajo znanosti platformo, da približajo svoje raziskave javnosti, sodelujejo v razpravah, kjer je treba in delijo svoja spoznanja. Mediji imajo za razliko od znanstvenih publikacij tudi moč oblikovanja javnega dojemanja zgodovine. Medijsko prikazovanje historičnih dogodkov, poudarjanje specifičnih vidikov zgodovine in izmikanje drugim vidikom, močno vpliva na kolektivni spomin, razumevanje javnosti glede celostnih vzročno-posledičnih vidikov preteklih dogodkov in na način spominjanja. Na poročanje medijev pogosto vplivajo pristranskost novinarjev, urednikov, lastnikov in pritisk politike. Sodelovali so Ahmed Burić, Tvrtko Jakovina, Branimir Janković, Husnija Kamberović, Hrvoje Klasić, Božo Repe, Dubravka Stojanović, Ana Svenšek. Povezoval je Bojan Balkovec. Zaključne misli ob koncu RetroFest je imela Kornelija Ajlec.