V prispevku predstavljamo, kako se lahko spodbuja kulturo spominjanja z obeleževanjem obletnic pri pouku zgodovine. Razložena je teorija kulture spominjanja s ključnimi pojmi, kot so kolektivni spomin kot nadindividualna shramba spominov, generacija spomina, sposojeni spomin, časovne priče, ki prenašajo komunikativni spomin, ki z umiranjem časovnih prič prehaja v kulturni spomin. Slednjega se ohranja na institucionalni ravni s spominskimi dnevi (državni prazniki), spomeniki in spominskimi obeležji, izobraževanjem, kulturnimi ustanovami (npr. muzeji, arhivi) idr. Predstavljamo tudi dva odlična primera ohranjanja kulturnega spomina na mednarodni ravni, ki ju predstavljata obeleževanje koroškega plebiscita in spominska krajina na območju bojev iz časov soške fronte. Poudarek pa je na spodbujanju kulture spominjanja ob 30. obletnici slovenske osamosvojitve ter spominskih dni, povezanih s slovensko osamosvojitvijo, ki jih v obliki državnih praznikov obeležujemo vsako leto na državni in šolski ravni (obeleževanje dneva samostojnosti in enotnosti ter dneva državnosti je uzakonjeno). Razloženo je, kako doseči pozitivno identifikacijo z vrednotami slovenske osamosvojitve in države. Predstavljena so učna gradiva, ki so nastala ob 30-letnici slovenske samostojnosti in so namenjena vključevanju v spominske učne ure in proslave ter tudi v redni pouk, ko se obravnava tematika osamosvojitve. Vsa gradiva so objavljena na portalu www. zbralismopogum.si. Gre za časovni trak, ki je kot priloga priložen tej številki revije Zgodovina v šoli, na portalu www.zbralismopogum.si pa je objavljena njegova digitalna različica skupaj s preostalimi gradivi, ki obsegajo virtualno razstavo v treh delih z uvodnimi videofilmi z naslovi Plebiscit, Osamosvojitev, Vojna. Naloge in aktivnosti za učence za učenje z gradivi z navedenega portala so vključene v delovne zvezke za osnovno in srednjo šolo (dostopna sta na omenjenem portalu). Predstavljeni so tudi sodobni didaktični pristopi za spodbujanje kulture spominjanja, kot je delo s časovnimi trakovi, delo s primarnimi zgodovinskimi viri, s poudarkom na pričevanjih in virih prve roke (ki so del primarnih zgodovinskih virov), avtentično učenje z avtentičnimi nalogami v publikaciji Zbrali smo pogum, stopili smo skupaj, ki je namenjena obravnavi plebiscita, muzejsko učno delo, zgodovinsko terensko delo, projektno učno delo ter spominska učna ura v okviru pouka na daljavo. V prispevek pa je vključena tudi analiza učnih načrtov za zgodovino v osnovni šoli in gimnaziji ter kataloga znanja za zgodovino v srednjem strokovnem in poklicnem tehniškem izobraževanju z vidika vključenosti učnih ciljev in vsebin ter standardov znanja in pričakovanih dosežkov/rezultatov o zgodovini slovenske osamosvojitve.