Železnice so v 30. letih 19. stoletja postale središče splošnega zanimanja. Bile so predmet razgovorov vseh družb, razprav v javnih zastopništvih in časopisju. Njihova gradnja je postajala vedno bolj neod-ložljiva zahteva in potreba splošne države politike, ki pa je zahtevala milijonske vsote. Ustanavljale so se železniške družbe pod državnim okriljem in na osnovi privatne iniciative. Za kon-cesijo pri gradnji železniške proge Dunaj – Trst si je zelo prizadeval klan Rotschild, kar pa jim leta 1836 ni uspelo. Koncesijo so dobili za gradnjo železnice proti severu. Načrti in gradnja so bili pover-jeni dvornemu gradbenemu svetniku Hermengildu Francesconiju, ki je za sodelavca pritegnil Karla Ghega. Za Ghega je bilo to delo prelomno v njegovi karieri. Leta 1842 se je Karel baron Kübeck, predsednik splošne dvorne komore, najvišji avstrijski finančni uradnik, po priporočilu Fracesconija odločil, da načrte in gradnjo južne državne železnice poveri Ghegi. Ghega je tako postal najvidnejši graditelj železnic in železniških mostov v stari Avstriji ter vtisnil svoj pečat vsem objektom na progi Dunaj – Trst. Leta 1849 je bil za svoje delo odlikovan c cesarskim avstrijskim redom Železne krone III. reda. V istem letu je dobil pravico, da zaprosi za povišanje v viteški stan. Leta 1851 je cesar z dekretom izpolnil prošnjo in ga povišal v viteški stan avstrijskega cesarstva. Med tem je bil leta 1850 imenovan za ministrskega svetnika in 1852 za predstojnika Centralne direkcije za gradnjo železnic.