Na okrogli mizi Iz Avstrije v Jugoslavijo 11. februarja 2010 je Janez Cvirn proti koncu referata primerjal razpad habsburške monarhije in socialistične Jugoslavije z naslednjimi besedami: »Kadar umre nek človek, se držimo tistega načela o mrtvih vse dobro, ko propade neka država, pa je postopek povsem drugačen.« Cvirn ni pogosto uporabljal primerjav s sodobno zgodovino, ko se je tega lotil, pa je to počel previdno, z veliko mero skromnosti in predvsem tako, da je ostajal zvest svojemu primernemu polju zanimanja. A v tej primerjavi se poleg lucidne analogije skriva pomemben način Cvirnovega zgodovinopisja: interes za ambivalentno razmerje med človekom in državo/politiko. Čeprav je bil Cvirn predvsem politični zgodovinar, se ni oklepal enega zgodovinopisnega polja, ampak je uporabljal različne pristope, predvsem pa je razumel vsakdanje življenje kot pomemben in neločljivi del politične sfere. Prostor med posameznikom in državo ali politiko je skrbno analiziral in z veliko mero narativne spretnosti predstavil preko fenomenov, ki so veljali za marginalne ali dolgočasne, npr. preko alkoholizma, cenzure, homoseksualnosti, ljudskih štetij, ločitev, itd.