Branko Marušič se je rodil 4. februarja 1938 v Gorici. Družina se je nato preselila v Solkan, kjer je obiskoval osnovno šolo ter nato gimnazijo v Šempetru pri Gorici, Solkanu in v Novi Gorici, kjer je 1955 maturiral. Sprva ga je "uka žeja" speljala po očetovih poteh, saj se je na ljubljanski univerzi vpisal na študij medicine, nato pa na zgodovino, kjer je 1962 diplomiral z diplomsko nalogo "Goriški Slovenci od prodora pri Kobaridu do konca leta 1918." Na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani je bil do 1965 asistent, nato pa do 1987 kustos za zgodovino in ravnatelj v Goriškem muzeju v Novi Gorici. Od leta 1987, ko je tudi doktoriral z izbranim opusom svojih znanstvenih objav, ki ga je naslovil "Primorski čas pretekli" (Koper 1985), je zaposlen na Zgodovinskem inštitutu Milka Kosa ZRC SAZU, sprva kot višji znanstveni sodelavec in potem znanstveni svetnik.