Po Titovi smrti so intelektualci v Jugoslaviji začeli objavljati prispevke, v katerih so kritizirali družbenopolitični sistem v državi in napake ter privilegije vodilnih komunistov. Za razliko od drugih delov države, kjer so avtorje tovrstnih del še vedno sodno preganjali, je bila v Sloveniji oblast vse bolj tolerantna do drugačemislečih. Številne zahteve kulturnih ustvarjalcev so imele vse bolj politične tendence (npr. zahteva po odpravi t.i. verbalnega delikta ali po raziskavi nelegalnih početij Komunistične partije ob njenem vzponu na oblast). Sprva so se intelektualci »skrivali« za kulturno problematiko, češ da govorijo o kulturnih in ne o političnih vprašanjih. Leta 1987 pa je njihovo delovanje stopilo v povsem politično obdobje, ko so spregovorili z izrazito političnim besednjakom in se aktivno vključili v oblikovanje bodočega političnega ustroja Slovenije.