logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Zgodovinski časopis

...quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit...

Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku
Avtor(ji):Miha Kosi
Soavtor(ji):Peter Štih (odg. ur.)
Leto:2002
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Zgodovinski časopis, 2002, št. 1-2
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:Sveto rimsko cesarstvo, meje, Dolenjska (Slovenija), srednji vek, Holy Roman Empire, borders, Dolenjska (Slovenia), Middle Ages
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Miha Kosi je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:ZC_1-2_-_2002.pdf
Velikost:16.51MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file43
Odpri
Prenesi
Opis
Srednjeveška meja cesarstva proti hrvaški Slavoniji na južnem Kranjskem je rezultat večstoletnega procesa, ki je potekal med drugo polovico 10. in 13. stoletjem. S kolonizacijo obsežnega mejnega gozda in hribovja Gorjancev - Žumberka se je meja imperija premaknila s približne linije na reki Krki več kot 20 kilometrov proti jugovzhodu. Priključitev novega teritorija so izpeljali koroški vojvode Spanheimi, škofje iz Freisinga, grofje Višnjegorski (von Weichselburg) ter grofje Bogenski s svojimi ministeriali. V 13. stoletju uveljavljeno mejno črto so določali gozdovi in gospostva Gračeno, Žumberk (Sicherberg), Sicherstein, Vivodina (Herzogtum) in Metlika (Mötling). Takšen potek meje je bil stabilen od 13. do 16. stoletja, ko so turški vpadi zrušili gospodarsko strukturo in povzročili etnične spremembe. Širok pas obmejnega območja je bil poseljen z Uskoki in vključen v Vojno krajino. Nova mejna črta s Hrvaško je bila v 18. stoletju umaknjena nazaj na sleme Gorjancev. Tukaj še danes tvori državno mejo Slovenije s Hrvaško.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/5319
    • naslov
      • ...quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit...
      • Razvoj meje cesarstva na Dolenjskem v srednjem veku
      • ... quae terram nostram et Regnum Hungariae dividit ...
      • Development of the border of the Empire in lower Carniola in the Middle Ages
    • avtor
      • Miha Kosi
    • soavtor
      • Peter Štih (odg. ur.)
    • predmet
      • Sveto rimsko cesarstvo
      • meje
      • Dolenjska (Slovenija)
      • srednji vek
      • Holy Roman Empire
      • borders
      • Dolenjska (Slovenia)
      • Middle Ages
    • opis
      • Medieval border of German Empire between Lower Carniola (Kranjska) and Slavonia is the result of a lengthy process between the second half of the 10th and 13th centuries. By colonising the border forest and the Gorjanci-Žumberk hills the imperial border shifted from the approximate line along the Krka river over twenty kilometers to the southeast. The annexation of the new territory had been carried out mainly by the Carinthian dukes of Spanheim, the counts of Weichselburg and by the bishops of Freising and countsof Bogen with their ministerials. The new borderline was from the 13th century onwards defined by the castles and estates Gračeno, Žumberk (Sicherberg), Sicherstein, Vivodina (Herzogtum) and Metlika (Mötling). This border remained fixed until the 16th century when the Turkish raids caused an economic collapse and considerable ethnic changes. A wide border zone, settled by the refugees from the Balkans (Uskoki), became part of the Military Frontier (Vojna krajina). In the 18th century the border of Carniola was shifted back to the ridge of Gorjanci where from the dissolution of Vojna krajina (1881) up to the present day it has formed the new border with Croatia.
      • Srednjeveška meja cesarstva proti hrvaški Slavoniji na južnem Kranjskem je rezultat večstoletnega procesa, ki je potekal med drugo polovico 10. in 13. stoletjem. S kolonizacijo obsežnega mejnega gozda in hribovja Gorjancev - Žumberka se je meja imperija premaknila s približne linije na reki Krki več kot 20 kilometrov proti jugovzhodu. Priključitev novega teritorija so izpeljali koroški vojvode Spanheimi, škofje iz Freisinga, grofje Višnjegorski (von Weichselburg) ter grofje Bogenski s svojimi ministeriali. V 13. stoletju uveljavljeno mejno črto so določali gozdovi in gospostva Gračeno, Žumberk (Sicherberg), Sicherstein, Vivodina (Herzogtum) in Metlika (Mötling). Takšen potek meje je bil stabilen od 13. do 16. stoletja, ko so turški vpadi zrušili gospodarsko strukturo in povzročili etnične spremembe. Širok pas obmejnega območja je bil poseljen z Uskoki in vključen v Vojno krajino. Nova mejna črta s Hrvaško je bila v 18. stoletju umaknjena nazaj na sleme Gorjancev. Tukaj še danes tvori državno mejo Slovenije s Hrvaško.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2002
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekBanić, JosipThe mystery of Merania : a new solution to old problems (Holy Roman Empire and the Kingdom of Croatia-Dalmatia during the investiture controversy). Part 2LjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2021
    1.01 Izvirni znanstveni članekKočevar, VanjaAli je slovenska etnična identiteta obstajala v prednacionalni dobi? : kolektivne identitete in amplitude pomena etničnosti v zgodnjem novem vekuLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2020