Ljubljanski škof Gregorij Rožman je 5. maja 1941 ustanovil Škofijski odbor za pomoč izgnanim duhovnikom in za predsednika postavil kanonika Antona Vovka, ki je bil nato glavni motor odbora vsa štiri leta njegovega delovanja. Naloga odbora je bila evidentirati vse duhovnike ljubljanske škofije, ki so se znašli v begunstvu, in tiste iz lavantinske škofije, ki so se znašli na njenem ozemlju, zbirati pomoč zanje ter jim pomagati. Pomagali so jim pri nastanitvi, obleki, hrani, bogoslužnih predmetih in vseh ostalih nujnih zadevah. Članek predstavlja delovanje odbora, usodo njegovega arhiva in prinaša predstavitev delovanja odbora, ki ga je v letih 1947/48 napisal duhovnik Viktor Kragl.