V prispevku smo s pomočjo arhivskega gradiva Televizijskega arhiva RTV Slovenija analizirali, na kakšen način in v kolikšni meri so se odnosi med Jugoslavijo, verskimi skupnostmi in Rimskokatoliško cerkvijo odražali v dnevnoinformativnih oddajah slovenske televizije med letoma 1957 in 1989. V ta namen smo prispevke analizirali glede na njihovo vsebino, čas pojavljanja in količino programskega časa, ki jim je bil namenjen, ter ugotovitve skušali umestiti v družbenozgodovinski kontekst. Prišli smo do zaključka, da sta jugoslovanska državna in še bolj izrazito slovenska republiška oblast z nadzorom televizijskega medija premišljeno krojili podobo Rimskokatoliške cerkve v javnosti kot problematične in novi družbeni resničnosti neprilagojene institucije, s čimer sta poskušali utemeljiti ukrepe, ki sta jih v praksi izvajali za omejitev njenega javnega delovanja in s tem potencialne rasti družbene moči Cerkve. Do slednjega je prišlo v drugi polovici osemdesetih let, ko je Cerkev z dovoljenjem oblasti in podporo javnosti začela počasi dobivati svoj prostor v javnih medijih in televizijskih oddajah.