Prispevek obravnava osmanske vojne ujetnike muslimanske vere, ki so bili krščeni v Ljutomeru oziroma so tu živeli. Med dunajsko vojno (1683–1699), ko so na Slovenskem in v habsburških deželah nasploh krstili daleč največ zajetih osmanskih podanikov obeh spolov, so v krstni matici ljutomerske župnije dokumentirani trije krsti, ena spreobrnjenka pa je zelo verjetno prišla v Ljutomer živet po poroki pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah. Nasprotno o izvoru oseb z območja osmanske države ni mogoče sklepati zgolj na podlagi priimkov, kot sta Murat in Pašič. Problem krščevanja in integracije muslimanov je v prispevku postavljen v širši prostorski in časovni kontekst.