/
Serijske publikacije
/
Prispevki za novejšo zgodovino
To delo avtorja Tone Ferenc je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna
Ključ za razumevanje vsega živahnega in plodnega osvobodilnega dela, ki se je odvijalo v Slovenskem Primorju po kapitulaciji Italije, leži v ogromnem političnem in organizacijskem delu, ki so ga činitelji narodnoosvobodilnega boja v Slovenskem Primorju opravili po prvi pokrajinski partijski konferenci (1. in 2. XII. 1942) in prvem pokrajinskem plenumu OF (14. II. 1943). Medtem ko so 1942. leta obstajali v Slovenskem Primorju le štirje okrožni komiteji KPS in odbori OF (Severna Primorska, Gorica, Kras in Trst), se je z odpravo sistema »zaupnikov« in vzpostavitvijo drugih okrožij, ki jih je bilo poleti 1943 čelo petnajst, ter z ustanovitvijo množičnih organizacij v okviru OF (ZSM in SPŽZ), narodnoosvobodilno gibanje razširilo na celo Slovensko Primorje. In tako je to obdobje dalo narodnoosvobodilnemu gibanju v Slovenskem Primorju ono širino in intenzivnost, ki mu je bila potrebna, da. ob dogodku, kakršen je bil kapitulacija Italije, kvalitativno preraste v novo obliko boja — da vzplamti v splošen oborožen upor primorskega ljudstva proti nacionalnemu in socialnemu zatiranju.