Namen, sestavka je dvojen. Prvič podati na določenem dogodku iz zgodovine NOB ob primerjavi originalnih dokumentov s poročilom terenske ekipe pomembnost in nujno potrebnost dela terenskih ekip (zasliševanje preživelih borcev, izjave domačinov, rekonstrukcija dogodka na terenu itd.) in drugič, napisati spričo ugotovitev v prvem delu sestavka nekaj pripomb o prav tako neobhodno potrebnem pisanju kronik. Žive priče namreč utegnejo ugasniti in bo tako odšlo v pozabo marsikaj, kar bi utegnilo brez dvoma v znatni meri osvetliti nekatere dogodke ali celo večja obdobja iz zgodovine NOB. Da je šlo zaradi premajhnega zanimanja za najnovejšo zgodovino v buržoaznem družbenem redu že marsikaj v izgubo, je popolnoma jasno in do neke mere tudi razumljivo. Buržoazija se namreč boji svoje lastne najbližje preteklosti. Ljudske množice pa se nimajo bati ničesar in prav zato je pri nas, v socialistični domovini tudi zgodovini za najmodernejše razdobje priznan atribut prave, to je znanstvene zgodovine, ki more tudi o najnovejših razdobjih podajati enako kritične in znanstveno utemeljene analize kot, recimo, za srednji vek. Pomembnost in namen napredne zgodovinske znanosti namreč ni v nekih pozitivističnih in okostenelih ugotovitvah, da se je to ali ono v resnici samo zgodilo, temveč tudi temeljit odgovor na vprašanje zakaj se je to zgodilo. Za rešitev tega vprašanja pa je predhodno potrebna točna analiza vseh tistih gibalnih sil, ki izvirajo iz splošno znane antagonije med progresivnimi in reakcionarnimi silami v vsakem zgodovinskem procesu. Le tako analizirana zgodovina ima svoj pomen za našo socialistično sedanjost in njeno razumevanje ter nudi dosti solidne možnosti celo za sklepanje o nečem bodočem.