Čas med svetovnima vojnama je v slovenski cerkveni zgodovini označen kot obdobje posebnega zanimanja za cerkvene skupnosti v drugih delih sveta, predvsem v razmerah, ki so jih označevali z izrazom »misijonske«. Med redovnimi skupnostmi je bila v tem pogledu na prvem mestu skupnost salezijancev. Ivan Kešpret, po rodu iz Lokovice pri Šoštanju, se je z njo srečal v Ljubljani, kjer je postal njen član. Izobraževanje za poklicno delo je nadaljeval v Italiji in po letu 1947 razvil vrsto dejavnosti v izobraževalnih ustanovah v več indijskih pokrajinah. Bil je profesionalni fotograf, snemalec in učitelj v poklicnih šolah, ki so usposabljale za delo z mediji. Kljub oddaljenosti je ohranjal stike s slovenskim prostorom in se redno oglašal v tisku, ki je objavljal poročila o misijonskih dejavnostih.