V prispevku avtorica analizira vire in obravnava podatkovne baze o mrtvih in pogrešanih Slovencih, ki so življenje izgubili kot pripadniki italijanskih oboroženih sil ali kot italijanski vojaki slovenske narodnosti v vojnem ujetništvu med drugo svetovno vojno in po njej. Avtoričini temeljni viri so slovenske in italijanske podatkovne baze, ki so plod dolgoletnega dela posameznih raziskovalcev. Kot temeljni podatkovni bazi poudarja slovensko nacionalno zbirko Žrtve druge svetovne vojne na Slovenskem in zaradi nje oziroma Smrtne žrtve med prebivalstvom na območju Republike Slovenije med drugo svetovno vojno in neposredno po njej, ki so jo ustvarili raziskovalci Inštituta za novejšo zgodovino (INZ), in italijansko bazo Banca Dati dei Caduti e Dispersi 2a guerra Mondiale, ki so jo ustvarili raziskovalci arhiva Generalnega komisariata za čast padlim, delujočega pri Ministrstvu za obrambo Republike Italije. Na pragu stotih let, odkar so bili primorski Slovenci v obdobju med obema svetovnima vojnama prvič poklicani na služenje vojaškega roka v italijanske oborožene sile, in glede na to, da so bili prve vojne žrtve med obema svetovnima vojnama (leta 1935) in tudi med drugo svetovno vojno (leta 1940) med vsemi Slovenci prav Slovenci v italijanskih oboroženih silah, je namen tega prispevka izpraševanje o današnji sliki temeljnih seznamov in virov o žrtvah, njihovem številu in imenih ter možnostih, da bi žrtvam med Slovenci, mobiliziranimi v italijanske oborožene sile, in njihovim svojcem pripomogli z natančnejšimi seznami in spominom nanje.