V prispevku so prikazani odnosi slovenske javnosti do ukrajinskega vprašanja na prelomu 19. in 20. stoletja, razlogi zanimanja slovenskih klerikalcev za ukrajinsko problematiko in zlasti Jožeta Abrama, avtorja opisa ukrajinske zgodovine iz leta 1905 v katoliškem mesečniku Dom in svet. Obravnava se vpliv ukrajinofilske dejavnosti Abrama na slovensko javnost in ugotavljajo viri za njegov pregledni članek. Iz tega izhaja, kaj so v letu 1905 Slovenci vedeli o Ukrajini, katero ukrajinsko literaturo so brali, od kod so prihajale te knjige in kdo so bili njihovi avtorji. Analiza literarnih in zgodovinopisnih virov med drugim razkriva tudi razvoj založniške in izobraževalne dejavnosti v Galiciji v drugi polovici 19. stoletja. V zvezi s tem sta pojasnjena vloga in pomen Julijana Peleša, Aleksandra Barvinskega, Mihajla Pačovskega in Longina Cehelskega za ukrajinski narodni preporod.