Položaj žene v preteklosti in sedanjosti opredeljujeta naravno in družbeno okolje, v katerih živi. Vsaka družbena skupnost se ravna po pravilih, ki ji jih narekujeta pravo in véra. V prehodnem slovenskem prostoru so se v srednjem in zgodnjem^ novem veku srečevali romanski, germanski in slovanski vplivi, ki so doživljali razvojne spremembe. Ženi so določali vlogo v sebi lastni družbeni sredini. Najmanjša skupnost, v kateri so žene živele, je (bila) družina. V različnih, tudi sočasno obstoječih družbenih okoljih je (bil) ženin položaj v družini različen. Razlikoval se je po družbenem sloju, ki mu je pripadala, njen družbeni ugled pa je bil vezan tudi na njen stan. Zakonski stan ji ni zagotavljal posebnega slovésa; omejeval je njeno vlogo na zakonsko družico, mater in hišno gospodinjo. Od samskih žena so bile v družbi cenjene zlasti redovnice. Vdove so sicer imele precej poslovne svobode, vendar je bilo zanje spodobno, da se niso vnovič poročile. Na Slovenskem so se v razdobju pred koncem 16. stol., ki ga jemljemo pod drobnogled, predstavnice ženskega spola vseh stanov uveljavljale zlasti kot žene in matere, gospodinje in vzgojiteljice otrok