logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Prispevki za novejšo zgodovino

Salus revolutiae, ultima lex


Avtor(ji):Janko Prunk
Soavtor(ji):Jure Gašparič (gl. ur.), Andreja Perić Jezernik (lekt.)
Leto:2018
Založnik(i):Inštitut za novejšo zgodovino, Ljubljana
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Janko Prunk je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Deljenje pod enakimi pogoji 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:PNZ_1_2018_web.pdf
Velikost:3.25MB
Format:application/pdf
Odpri
Prenesi
Opis
Ruski boljševiki, predvsem njihov voditelj Vladimir Iljič Uljanov Lenin, so spremenili osnovno Marxovo predstavo, da bo socialistično revolucijo izvedel industrijski proletariat, ko bo dovolj številen in se bo povzpel do razredne zavesti. Njihovo vodilo je bilo, da lahko majhna, čvrsto centralistično organizirana stranka nadomesti proletariat v izvedbi revolucije. Boljševiki so fetišizirali revolucijo. Na svojem kongresu v Londonu leta 1903 so v resolucijo zapisali nesrečno tezo, ki je imela hude posledice za socializem: »Salus revolutiae, ultima lex.« Ta je, če bi strankini voditelji tako sklenili, v prid revolucije dovoljevala omejitev in oškodovanje temeljnih meščanskih pravic, svobode in nedotakljivosti človekove osebe. Na taki ideološki podlagi so boljševiki leta 1917 osvojili oblast. Kratka oznaka boljševističnega režima bi lahko bila vsestranski revolucionarni voluntarizem, ki ga je izvajala ena sama politična boljševiška stranka. Vse druge so prepovedali. Po zatrtem uporu mornarjev in delavcev v Kronstadtu marca 1921 je boljševiški režim predstavljal le strankarsko birokratsko elito, čeprav se je s spretno intenzivno propagando poskušal prikazovati kot delavska vlada v delavski državi. Tej propagandi so nasedali mnogi levičarski revolucionarni delavci pa tudi tako usmerjeni intelektualci, organizirani v komunističnih strankah, ki so dolga leta verjeli v delavsko naravo sovjetskega sistema in sledili politiki Sovjetske zveze.
Metapodatki (11)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/44877
    • naslov
      • Salus revolutiae, ultima lex
      • Salus revolutiae, ultima lex
    • avtor
      • Janko Prunk
    • soavtor
      • Jure Gašparič (gl. ur.)
      • Andreja Perić Jezernik (lekt.)
    • predmet
      • oktobrska revolucija
      • Vladimir Iljič Uljanov Lenin
      • Lev Davidovič Trocki
      • boljševizem
      • totalitarizem
      • Rosa Luxemburg
      • začetek "sodobne zgodovine"
      • October Revolution
      • Bolshevism
      • totalitarianism
      • the beginning of “contemporary history”
    • založnik
      • Inštitut za novejšo zgodovino
    • datum
      • 2018
      • 01. 01. 2018
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcSa
    Seznam literature v delu (10)
    StranAvtorNaslovVirKrajZaložbaLeto
    Berlin, IsaiahFreiheit : vier VersucheFrankfurtFischer Taschenbuch Verlag2006
    Bernecker, Walther L.Europa zwischen den Weltkriegen 1914–1945StuttgartUTB2002
    Furet, FrançoisMinule iluzije : esej o komunistični ideji 20. stoletjaLjubljanaMladinska knjiga1998
    Hildermeier, ManfredDie Russische Revolution 1905–1921FrankfurtSuhrkamp Verlag1989
    Luxemburg, RosaPolitische Schriften : IIIFrankfurtEuropa Verlagsanstalt1970
    Pipes, RichardKratka zgodovina ruske revolucijeLjubljanaŠtudentska založba2011
    Popović, NikolaPredgovorBoljševici dolaze na vlast : revolucija 1917. u PetrograduBeogradVuk Karadžić1982
    Prunk, JankoZgodovina Evrope v dobi racionalistične civilizacije 1775-2015LjubljanaCankarjeva založba2015
    Rabinowitch, AlexanderBoljševici dolaze na vlast : revolucija 1917. u PetrograduBeogradVuk Karadžić1982
    Schulze, HagenPhoenix EuropaBerlinSiedler Verlag1998