Pivka je pokrajina s kraškimi značilnostmi. Ker reka Pivka presiha, je ljudje niso mogli uporabiti kot vodne sile. Rodovitno kraško prst je bilo zaradi obilice kamenja težko obdelovati. Dolge in ostre zime so narekovale prehrano, težke življenjske razmere pa sezonsko izseljevanje na zimsko delo. S kamenjem posejane travnike so Pivčani s pridom izkoriščali za gojenje drobnice. Pozen začetek šolstva so Pivčani do konca stoletja nadoknadili, vzporedno z razmahom šolstva pa se je razvijalo kulturno življenje. Požari so narekovali ustanavljanje gasilskih društev. Strah so Pivčanu druge polovice 19. stoletja prinašali udari strel in potresi, medsebojna pomoč pa se je kazala ob boleznih in drugih nesrečah.