logo
POPISI

/

Serijske publikacije

/

Kronika: časopis za slovensko krajevno zgodovino

Grad in dvorec Ojstrica. Stavbnozgodovinski oris

Avtor(ji):Igor Sapač
Soavtor(ji):Miha Prainfalk (ur.), Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.), Manca Gašperšič (prev.), Hana Habjan (prev.), Niko Hudelja (prev.), Rok Janežič (lekt.)
Leto:2017
Založnik(i):Zveza zgodovinskih društev Slovenije, Ljubljana
Vir(i):Kronika, 2017, št. 3
Jezik(i):slovenščina
Vrst(e) gradiva:besedilo
Ključne besede:grad, srednjeveški gradovi, dvorec, renesančni dvorci, plemiški vrtovi, Ojstrica, Osterwitz, arhitektura, arhitekturna zgodovina, kastelologija, stavbni razvoj, antika, romanika, gotika, renesansa, Žovneški, grofje Celjski, Veronika Deseniška, Schrattenbach, Schrottenbach, castle, medieval castles, mansion, Renaissance mansions, noble gardens, Ojstrica, Osterwitz, architecture, architectural history, castelology, architectural development, Antiquity, Romanesque architecture, Gothic architecture, Renaissance, Lords of Žovnek (Saneck), Counts of Celje (Cilli), Veronika of Desenice, Schrattenbach, Schrottenbach
Avtorske pravice:
CC license

To delo avtorja Igor Sapač je ponujeno pod Creative Commons Priznanje avtorstva-Nekomercialno-Brez predelav 4.0 Mednarodna

Datoteke (1)
Ime:Kronika_2017-3.pdf
Velikost:8.06MB
Format:application/pdf
Stalna povezava:https://hdl.handle.net/11686/file25904
Odpri
Prenesi
Opis
Prispevek obravnava doslej prezrti stavbnozgodovinski pomen srednjeveškega gradu Ojstrica in istoimenskega novoveškega dvorca. Grad je nastal na strmi vzpetini, na jugozahodnem robu Spodnje Savinjske doline, nad cesto oziroma potjo, ki se s Trojan čez Zaplanino in Presedlje spušča proti Taboru v Savinjski dolini. V 14. in 15. stoletju so prvotno zasnovo z masivnim stolpom razširili z obzidanima utrjenima platojema na najbolj položnem pobočju vzpetine. Po letu 1566 so srednjeveški grad opustili in v kompleksu srednjeveške pristave ob potoku ob vznožju grajske vzpetine začeli graditi nov renesančni dvorec. Do leta 1587 so na starejši osnovi zgradili osnovo dvorca, ki so jo nato, najverjetneje do leta 1599, razširili ter ji dali reprezentativno podobo. Najverjetneje v prvi polovici 17. stoletja so dvorec dopolnili z velikim obzidanim renesančnim vrtom. Stavbni razvoj se je zaključil v poznem 18. stoletju, ko je ob dvorcu nastalo veliko poznobaročno poslopje pristave. V prvi polovici 19. stoletja so ojstriški dvorec in večino njegovih stranskih poslopij zaradi izgube pomena in dotrajanosti opustili ter do tal podrli. Leta 1964 so podrli še pristavo.
Metapodatki (12)
  • identifikatorhttps://hdl.handle.net/11686/44612
    • naslov
      • Grad in dvorec Ojstrica. Stavbnozgodovinski oris
      • Ojstrica Castle and Mansion. A Historical Architectural Outline
    • avtor
      • Igor Sapač
    • soavtor
      • Miha Prainfalk (ur.)
      • Barbara Šterbenc Svetina (teh. ur.)
      • Manca Gašperšič (prev.)
      • Hana Habjan (prev.)
      • Niko Hudelja (prev.)
      • Rok Janežič (lekt.)
    • predmet
      • grad
      • srednjeveški gradovi
      • dvorec
      • renesančni dvorci
      • plemiški vrtovi
      • Ojstrica
      • Osterwitz
      • arhitektura
      • arhitekturna zgodovina
      • kastelologija
      • stavbni razvoj
      • antika
      • romanika
      • gotika
      • renesansa
      • Žovneški
      • grofje Celjski
      • Veronika Deseniška
      • Schrattenbach
      • Schrottenbach
      • castle
      • medieval castles
      • mansion
      • Renaissance mansions
      • noble gardens
      • Ojstrica
      • Osterwitz
      • architecture
      • architectural history
      • castelology
      • architectural development
      • Antiquity
      • Romanesque architecture
      • Gothic architecture
      • Renaissance
      • Lords of Žovnek (Saneck)
      • Counts of Celje (Cilli)
      • Veronika of Desenice
      • Schrattenbach
      • Schrottenbach
    • opis
      • Prispevek obravnava doslej prezrti stavbnozgodovinski pomen srednjeveškega gradu Ojstrica in istoimenskega novoveškega dvorca. Grad je nastal na strmi vzpetini, na jugozahodnem robu Spodnje Savinjske doline, nad cesto oziroma potjo, ki se s Trojan čez Zaplanino in Presedlje spušča proti Taboru v Savinjski dolini. V 14. in 15. stoletju so prvotno zasnovo z masivnim stolpom razširili z obzidanima utrjenima platojema na najbolj položnem pobočju vzpetine. Po letu 1566 so srednjeveški grad opustili in v kompleksu srednjeveške pristave ob potoku ob vznožju grajske vzpetine začeli graditi nov renesančni dvorec. Do leta 1587 so na starejši osnovi zgradili osnovo dvorca, ki so jo nato, najverjetneje do leta 1599, razširili ter ji dali reprezentativno podobo. Najverjetneje v prvi polovici 17. stoletja so dvorec dopolnili z velikim obzidanim renesančnim vrtom. Stavbni razvoj se je zaključil v poznem 18. stoletju, ko je ob dvorcu nastalo veliko poznobaročno poslopje pristave. V prvi polovici 19. stoletja so ojstriški dvorec in večino njegovih stranskih poslopij zaradi izgube pomena in dotrajanosti opustili ter do tal podrli. Leta 1964 so podrli še pristavo.
      • The contribution deals with the hitherto overlooked architectural historical importance of the medieval Ojstrica Castle and homonymous early modern mansion. The castle was built on a steep slope, on the south-western edge of the Lower Savinja Valley, above the road or, rather, path that runs from Trojane and, passing through Zaplanina in Presedlje, descends towards Tabor in the Savinja Valley. In the fourteenth and fifteenth centuries, the original layout with a massive tower was expanded by adding enclosed fortified plateaus on the most gently sloping part of the hill. After 1566, the medieval castle was abandoned and the construction of the Ojstrica Mansion commenced in the complex of the medieval Meierhof on the creek at the base of the castle hill. Until 1587, the central structure of the mansion was constructed on the old foundations and then, most probably by 1599, expanded and given a representative appearance. It was most likely in the first half of the seventeenth century that the masion was added a huge enclosed Renaissance garden. The architectural development came to completion in the late eighteenth century, with the construction of the late-Baroque Meierhof by the mansion. During the first half of the nineteenth century, the disused and dilapidating Ojstrica mansion and most of its accessory buildings were abandoned and completely demolished. The Meierhof itself was demolished in 1964.
    • založnik
      • Zveza zgodovinskih društev Slovenije
    • datum
      • 2017
      • 01. 01. 2017
    • tip
      • besedilo
    • jezik
      • Slovenščina
    • jeDelOd
    • pravice
      • licenca: ccByNcNd
    Citirano v (2)
    TipologijaAvtor(ji)NaslovKrajZaložbaLeto
    1.01 Izvirni znanstveni članekSapač, IgorGradova Žamberk in Forhtenek : arhitekturnozgodovinski orisLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2021
    1.01 Izvirni znanstveni članekSapač, IgorGrad in dvorca v Šoštanju : arhitekturnozgodovinski orisLjubljanaZveza zgodovinskih društev Slovenije2021