Avtor sestavka oriše v uvodu na kratko naseljevanje Slovencev v spodnji Dravski dolini ter na osnovi prvih omemb tamkajšnjih krajev, ki se pojavijo v listinah šentpavelskega samostana iz Labotske doline na Koroškem, kot najvažnejšega pospeševalca kolonizacije obravnavanega območja, zasleduje kolonizacijo območja okoli Dravograda in Slovenjega Gradca. Nato pa podaja gospodarsko! in družbeno podobo tega zaradi svoje specifične geografske lege zanimivega področja. Pri obravnavanju gospoščine se avtor ustavi najprej pri njeni prvi omembi v letu 1282, zasleduje njene lastnike do leta 1600, podrobneje pa se na osnovi imenjske cenitve i:| leta 1542 ukvarja z njeno dominikalno in urbarialno posestjo.