Na zahodnem Pohorju so pričeli graditi prve partizanske bolnišnice maja 1944 pod vodstvom dr. Ivana Kopača-Pavčka. Junija je pričela delovati na vzhodnem Pohorju ekipa dr. Hermana Slokana-Zmaga. Pavčkove bolnišnice so proti koncu vojne označevali s skupnim imenom sektor Pl, Zmagove pa sektor P2. V jeseni 1944 je štab IV. operativne cone ukazal zgraditi bolnišnico čim bolj proti vzhodu, da ne bi bilo treba s teh predelov predaleč nositi ranjencev. Od oktobra do konca decembra je bila pri kmetiji Lepe blizu Šmartnega zgrajena bolnišnica Jesen. Od drugih bolnišnic je bila oddaljena 6 ur hoda. V začetku januarja 1945 je sprejela prvo večjo skupino ranjencev. To so bili borci Šercerjeve brigade, ki so minirali progo pri Razgorju blizu Poljčan in napadli nemški vojaški vlak.