V članku poroča avtor o kulturnem življenju v Kočevju po prvi vojni in o kulturnem prizadevanju tedanjega kočevskega dijaštva (literarni krožek, rokopisna lista »Bliskavice-« in »Naši ognji««). Na podlagi svojega dnevnika pa obširno opisuje proslavo petdesetletnice Cankarjevega rojstva, ki so jo pripravili kočevski višješolci v maju 1926: govor o Cankarju, recitacija njegovih del in uprizoritev nekaj slik iz Hlapca Jerneja, ki ga je dramatiziral Skrbinšek. Pozneje so hoteli uprizoriti še Cankarjeve Hlapce, kar pa so jim preprečili državni unitaristi in nasprotniki Cankarjeve socialne misli. Napori kočevskih dijakov dokazujejo, da je tamkajšnja mladina Cankarja dobro poznala in visoko cenila ter se navduševala za njegove umetniške in socialne ideje.