V slovenskem prostoru so v 18. st. popravljali ceste v treh impulzih. Prvi je pripadal letom od ok. 1720 dalje, drugi od ok. 1760 dalje, tretji poslednjim letom cit', stoletja. Prvi impulz je zajel vse komercialne ceste kot glavne ceste, drugi stranske ceste, tretji povsem lokalne ceste. Cesta od rečnega pristanišča v Zalogu do pristanišča na Bregu v Ljubljani je bila do začetka 80. let 18. st. stranska cesta; takrat so jo dvignili na stopnjo komercialne stranske ceste in jo obnovili temeljiteje kot druge stranske ceste. Inženirjev predračun je predvidel za 4740 klafter dolgo cesto, široko 2,5 klafter, stroškov v višini 4243 gld ali skoraj 28 kr na kvadratno klaftro, kar je bilo normalno povprečje za tak ravninski predel kot je razdalja Zalog—Ljubljana.